Opozicija razočarana: tajnega glasovanja na daljavo ne bo
Epidemija med poslanci: Mobilne volilne ekipe bi morale k okuženemu v skafandrih, nato pa v samoizolacijo za deset dni
Odpri galerijo
Koaliciji ustavnega loka za zdaj ne kaže dobro FOTO: Jure Eržen
Ni znan primer parlamenta, v katerem bi v času epidemije (že) omogočili tajno glasovanje na daljavo. »Zagotovo je primerjalni argument ob tem zelo pomemben. Če bi bili morebiti res prvi in edini, ki bi to uvedli, je še toliko bolj pomembno vse dileme podrobno premisliti,« komentira Miro Cerar, ustavni pravnik po posvetu predstavnikov poslanskih skupin in vodstva državnega zbora. Na sestanku, po katerem je bila opozicija razočarana, so iskali soglasje o spremembah poslovnika, ki bi omogočile, da bi poslanci tajno glasovali zunaj državnega zbora.
Ideje za spremembo poslovnika so dobile elan po tem, ko se je morebitni mandatar Koalicije ustavnega loka Karl Erjavec odločil, da zaradi okužb nekaterih poslancev in samoizolacij, začasno umakne svoje soglasje za kandidaturo. Podpisov pod konstruktivno nezaupnico je namreč, kot je znano, zbral le 42, kar pomeni, da bi v aktualnih epidemioloških razmerah na tajnem glasovanju o njegovi usodi v državnem zboru odločalo še manj poslancev.
Opozicija zato meni, da bi morali čim prej omogočili ustavno pravico glasovanja tudi tistim poslancem, ki si želijo odločati, a ne morejo fizično priti v poslopje državnega zbora. »V takšnih primerih je še kako smiselno, da se ta pravica omogoči vsakomur, tudi na način, da se pride k njemu domov; analogija s postopki, ki veljajo za volitve v državni zbor, je mogoča. Je pa seveda pred tem nujno opraviti temeljito razpravo o vseh vrstah možnega odločanja, poslovnik je treba spremeniti tako, da ureja zadeve širše, torej ne le glasovanje o konstruktivni nezaupnici, pač pa tudi področje drugih imenovanj, kot so na primer ustavni sodniki ter guverner in viceguvernerji. Potreben je širši strokovni razmislek, da se izogne neuravnoteženosti in ne daje prioritet nikomur," dodaja Cerar.
Vodstvo državnega zbora je glede morebitne terenske izvedbe tajnega glasovanja pridobilo med drugim tudi mnenje NIJZ, ki ocenjuje, da bi morali biti člani mobilnih volilnih ekip, ki bi bili v stiku z okuženim poslancem, v skafandrih, po opravljenem glasovanju pa bi morali tudi še v desetdnevno samoizolacijo. Kot pravi predsednik državnega zbora Igor Zorčič, se odpira še vrsta etičnih vprašanj, med drugim ali glasovanje omogočiti tudi hudo bolnim poslancem.»Ugotavljam namreč, da je ta ambicija po glasovanju večja pri samih strankah, kot pa pri poslancih, ki imajo zdravstvene težave in ne morejo priti v državni zbor,« je komentiral ter dodal, da posebnega soglasja, ki bi dalo upanje, da bodo kmalu dosegli soglasje glede sprememb poslovnika, v včerajšnji razpravi ni bilo začutiti.
Spremembo poslovnika, za sprejetje je potrebna dvotretjinska večina oziroma 60 poslanskih glasov, lahko predlagajo posamezni poslanci ali poslanske skupine. »V SAB smo se odločili, da bomo predlagali spremembe sami, četudi pri tem v opoziciji ne bomo dosegli soglasja," je tako že napovedala Maša Kociper.
Glede spremembe poslovniških določil pa očitno ni soglasja v Janševi koaliciji. SMC namreč meni, da je - ob strinjanju epidemiološke stroke - poslancem treba omogočiti tajno glasovanje zunaj parlamentarnega poslopja, medtem ko v NSi terenskega tajnega glasovanja ne podpira.
Za zdaj se torej zdi, da spremembe poslovnika, ki si jo želijo v opoziciji pred napovedanim vnovičnim poskusom Karla Erjavca, da zruši Janeza Janšo, ne bo.
Ideje za spremembo poslovnika so dobile elan po tem, ko se je morebitni mandatar Koalicije ustavnega loka Karl Erjavec odločil, da zaradi okužb nekaterih poslancev in samoizolacij, začasno umakne svoje soglasje za kandidaturo. Podpisov pod konstruktivno nezaupnico je namreč, kot je znano, zbral le 42, kar pomeni, da bi v aktualnih epidemioloških razmerah na tajnem glasovanju o njegovi usodi v državnem zboru odločalo še manj poslancev.
"Tovrstna sprememba poslovnika je zahtevna, a ne nemogoča; je pa dejstvo, da pomeni pomembno spremembo parlamentarnega dela." Miro Cerar, ustavni pravnik FOTO: Uroš Hočevar
Opozicija zato meni, da bi morali čim prej omogočili ustavno pravico glasovanja tudi tistim poslancem, ki si želijo odločati, a ne morejo fizično priti v poslopje državnega zbora. »V takšnih primerih je še kako smiselno, da se ta pravica omogoči vsakomur, tudi na način, da se pride k njemu domov; analogija s postopki, ki veljajo za volitve v državni zbor, je mogoča. Je pa seveda pred tem nujno opraviti temeljito razpravo o vseh vrstah možnega odločanja, poslovnik je treba spremeniti tako, da ureja zadeve širše, torej ne le glasovanje o konstruktivni nezaupnici, pač pa tudi področje drugih imenovanj, kot so na primer ustavni sodniki ter guverner in viceguvernerji. Potreben je širši strokovni razmislek, da se izogne neuravnoteženosti in ne daje prioritet nikomur," dodaja Cerar.
Kaj pravi NIZJ
Vodstvo državnega zbora je glede morebitne terenske izvedbe tajnega glasovanja pridobilo med drugim tudi mnenje NIJZ, ki ocenjuje, da bi morali biti člani mobilnih volilnih ekip, ki bi bili v stiku z okuženim poslancem, v skafandrih, po opravljenem glasovanju pa bi morali tudi še v desetdnevno samoizolacijo. Kot pravi predsednik državnega zbora Igor Zorčič, se odpira še vrsta etičnih vprašanj, med drugim ali glasovanje omogočiti tudi hudo bolnim poslancem.»Ugotavljam namreč, da je ta ambicija po glasovanju večja pri samih strankah, kot pa pri poslancih, ki imajo zdravstvene težave in ne morejo priti v državni zbor,« je komentiral ter dodal, da posebnega soglasja, ki bi dalo upanje, da bodo kmalu dosegli soglasje glede sprememb poslovnika, v včerajšnji razpravi ni bilo začutiti.
Za kaj se zavzema opozicija:
LMŠ, SD, Levica, SAB bi za poslance, ki ne morejo glasovati iz epidemioloških in drugih upravičenih razlogov v državnem zboru, po opravljenem tajnem glasovanju v parlamentu isti ali naslednji dan, če je to primerneje, omogočiea obisk volilne komisije. Če bi bilo takšnih poslancev več, bi se oblikovalo več komisij, ki bi jih sestavljali po trije poslanci. Glasovnico bi oboleli izpolnil v zasebnosti ter jo oddal v glasovalno skrinjico. Njegovo glasovnico bi nato oddali k preostalim in šele nato bi se lahko začelo štetje.
LMŠ, SD, Levica, SAB bi za poslance, ki ne morejo glasovati iz epidemioloških in drugih upravičenih razlogov v državnem zboru, po opravljenem tajnem glasovanju v parlamentu isti ali naslednji dan, če je to primerneje, omogočiea obisk volilne komisije. Če bi bilo takšnih poslancev več, bi se oblikovalo več komisij, ki bi jih sestavljali po trije poslanci. Glasovnico bi oboleli izpolnil v zasebnosti ter jo oddal v glasovalno skrinjico. Njegovo glasovnico bi nato oddali k preostalim in šele nato bi se lahko začelo štetje.
Spremembo poslovnika, za sprejetje je potrebna dvotretjinska večina oziroma 60 poslanskih glasov, lahko predlagajo posamezni poslanci ali poslanske skupine. »V SAB smo se odločili, da bomo predlagali spremembe sami, četudi pri tem v opoziciji ne bomo dosegli soglasja," je tako že napovedala Maša Kociper.
Glede spremembe poslovniških določil pa očitno ni soglasja v Janševi koaliciji. SMC namreč meni, da je - ob strinjanju epidemiološke stroke - poslancem treba omogočiti tajno glasovanje zunaj parlamentarnega poslopja, medtem ko v NSi terenskega tajnega glasovanja ne podpira.
Za zdaj se torej zdi, da spremembe poslovnika, ki si jo želijo v opoziciji pred napovedanim vnovičnim poskusom Karla Erjavca, da zruši Janeza Janšo, ne bo.
