Ormoška zadruga in vinska klet sprti zaradi plačevanja grozdja

Očitno bo spor o določilih dolgoročne pogodbe med njima moralo razložiti sodišče, vinogradniki pa bodo na plačilo grozdja čakali še dlje

Objavljeno
04. februar 2014 10.25
Franc Milošič, Ptuj
Franc Milošič, Ptuj

Ormoški vinogradniki, ki preko Kmetijske zadruge Ormož pridelujejo grozdje za vinsko klet Puklavec&Friends, bodo zadnjo petino plačila za predlanski pridelek dobili čez deset dni. Za tretjino lanskega pridelka pa bi tudi že bili morali dobiti plačilo v preteklem decembru, a ga najbrž ne bodo niti v prihodnjem mesecu. Od plačila lanskega grozdja pa je odvisno, ali bodo letos kleti še prodali grozdje, poudarjajo vinogradniki.

Klet in zadruga sta prišli navzkriž pri rednem plačevanju grozdja po veljavni dolgoročni pogodbi zaradi različnega razumevanja pogodbenih obveznosti. Leta 2009 sta za 15 let sklenili pogodbo za 2.500 ton grozdja letno (celo po točno določenih količinah posameznih sort) in z možnostjo vsakoletnega sprotnega dogovarjanja za 15 odstotkov večje ali manjše količine od pogodbenih. Leta 2012 je zadruga kleti zagotovila 320 ton, lani pa 873 ton grozdja manj od pogodbene količine (obakrat brez poprejšnjega letnega dogovora)", pravi direktor kleti Mitja Herga. "V petih letih nismo nikoli dobili pogodbene količine grozdja. Za prva tri leta pogodbenih določil o odškodnini nismo uveljavljali, za zadnji dve leti pa smo jih izračunali in odšteli od vsot, ki jih plačujemo zadrugi, ta pa z njimi poplačuje svoje pridelovalce grozdja. Čez deset dni plačamo zadrugi še 279.000 evrov in potem smo s plačili na tekočem," pravi Herga. Direktor ormoške zadruge Franc Kociper pa od kleti pričakuje še 625.000 evrov, s katerimi bi zadruga poplačala zadnjo petino predlanskega in prvo tretjino lanskega pridelka iz vinogradov svojih kooperantov. Zadruga razlike ne more zagotoviti, že lani je morala reprogramirati posojilo iz leta 2007, s katerim je takrat odkupila prav delež te iste vinske kleti, ki jo je potem sama prodala sedanjemu lastniku.
"Ne priznavamo kalkulacij kleti. Škode jim nismo povzročili mi. Nimamo nobenega njihovega dokazila o nastali škodi," je odločen Kociper in očitno se bo spor moral končati šele na sodišču, saj sta obe strani že najeli odvetniško pomoč. "Če naša klet ni polna, so fiksni stroški na enoto višji, to je menda jasno," poudarja Herga in dodaja, da so s plačilom lanskega decembra res zamudili, da pa za to zamudo povsem korektno priznavajo in bodo plačali zamudne obresti.
"To je žalostno. Nismo si na jasnem, kam, po koliko in komu bomo jeseni prodali naš pridelek," pravi Jože Kolarič, ki predseduje odboru za vinogradništvo v ormoški zadrugi in sam pridela za ormoško klet do 80 ton grozdja. Zaradi zamud pri plačevanju ga je lani ormoški kleti dal manj, drugega pa prodal drugim kletem.
A pri podpisani pogodbi med zadrugo in kletjo takšna negotovost nima pravne osnove. V pogodbi je določena povprečna cena 0,63 evra za kilogram grozdja (pet centov od tega zneska obdrži zadruga za svoje poslovanje in organizacijo pridelave) in določeni roki plačevanja po tretjinah - od dosedanjih zapadlih enajstih tretjin je klet zamujala le v drugi polovici lanskega leta in letošnji januar. A Mitja Herga opozarja na stanje pred sedanjiim lastnikom kleti, ko je bila zadruga pomembna lastnica kleti: takrat je zadruga s plačili grozdja zamujala za dve leti, povprečna odkupna cena pa je bila 0,38 evra. "V tem času smo preko plačila grozdja vinogradnikom v celotnih Ljutomersko - ormoških goricah plačali 3 milijone evrov več, kot bi dobili, če bi se ohranilo prejšnje stanje s prejšnjimi cenami."
Ormoška zadruga naj bi se pripojila h Kmetijski zadrugi Ptuj, je mogoče izvedeti na Ptuju. Franc Kociper potrdi, da so podpisali pismo o nameri. Vseh deset trgovin ormoške zadruge vključno s tam zaposlenimi je ptujska zadruga že prevzela. Za zdaj je to urejeno s triletno najemno pogodbo, izredni občni zbor ormoških zadružnikov pa je pripojitev že podprl. Spor med ormoško zadrugo in ormoško kletjo pa uresničitev takšne namere zavira. Samo za vinogradniški del, precej ostale kmetijske proizvodnje pa že postopoma prevzema ptujska zadruga, ki bi s pripojitvijo celotne ormoške postala največja kmetijska zadruga v Sloveniji s kakšnimi 30 trgovinami, skoraj 140 zaposlenimi (skupaj z dvema hčerinskima podjetjema), okrog 50 milijoni letnega prihodka. in preko 1.100 člani.