Tiskane izdaje
Ljubljana – »Raziskava bo ogledalo, zato da ne bomo na pamet govorili, kako so ali pa niso kompetence odraslih usklajene s trgom dela,« je minister za izobraževanje Jernej Pikalo pojasnil pomen mednarodne raziskave PIAAC, ki meri in ocenjuje kompetence odraslih, in jo bodo med aprilom in decembrom izvedli v Sloveniji.
»Za področje mladine in otrok imamo vrsto študij in nacionalnih preverjanj, medtem ko za odrasle skorajda nimamo podatkov, razen podatkov o izobrazbi. Kakšna so v resnici njihova znanja in kompetence, teh podatkov nimamo,« pravi Ester Možina, raziskovalka z andragoškega centra in vodja slovenskega dela projekta.
Prav zato je po njenem prihajajoča raziskava PIAAC (Program za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih) izjemnega pomena. Po besedah ministra Pikala je cilj ugotoviti, kakšne so kompetence odraslih v Sloveniji in kaj se z njimi dogaja v času njihovega življenja, hkrati pa bo rezultate mogoče primerjati z drugimi državami. »Zanimalo nas bo, kako ekonomski in socialni položaj posameznika, panoge, regije in države vplivata na kompetence posameznika. Na podlagi te analize lahko zgradimo dobro bazo za bodoče načrtovanje medresorskih politik,« meni Pikalo.
Raziskavo, v katero je vključenih 33 držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), bo pri nas izvajal konzorcij partnerjev, in sicer andragoški center, univerza v Ljubljani in statistični urad. Poleg večinskega deleža evropskega socialnega sklada bo denar zanjo prispevalo slovensko ministrstvo za izobraževanje; skupno gre za 1,39 milijona evrov. Anketiranje bodo izvedli med aprilom in decembrom na domovih 5000 ljudi, starih med 16 in 65 let, rezultati pa bodo objavljeni predvidoma leta 2016.
Formalna izobrazba ni dovolj
Raziskava bo po besedah Možine usmerjena predvsem v tri področja. »Zanimale nas bodo bralne kompetence, kar je osnova za razumevanje informacij. Potem so tu še matematične kompetence, ki jih uporabljamo skoraj povsod; od nakupovanja do načrtovanja življenjskih stroškov. Tretje področje raziskave pa je reševanje problemov v tehnološko zahtevnih okoljih, kjer nas bo zanimalo, kako uporabljamo internet in druge možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija,« pojasnjuje raziskovalka.
»Kompetence postajajo eden ključnih vidikov zaposljivosti posameznika; ne več toliko formalna izobrazba, ampak so to v sodobnem svetu kompetence posameznikov,« meni ministrica za delo Anja Kopač Mrak. »Ko bomo dobili pregled stanja kompetenc odraslih v državi, bomo lažje oblikovali medresorske politike.« Na ministrstvu za delo bi na podlagi podatkov o kompetencah brezposelnih po besedah Kopač Mrakove tako »laže oblikovali ukrepe aktivne politike zaposlovanja«.
Možina z andragoškega centra pravi, da podatkov, kako razmere na trgu dela vplivajo na razvoj kompetenc, v Sloveniji nimamo. Raziskava PIAAC, ki so jo med letoma 2008 in 2013 opravili v 24 državah OECD, je po njenih besedah pokazala, da so tisti, ki dosegajo nižjo stopnjo spretnosti in kompetenc, pogosteje brezposelni ali delajo v tveganih zaposlitvah.
Z raziskavo bo, kot nadaljuje Možina, sicer mogoče tudi ugotoviti, kakšne so posledice izključenosti iz izobraževanja in s trga dela. »Rezultati bodo dobro orodje za načrtovanje primernejšega izobraževanja, po drugi strani pa bomo izvedeli, kje smo dobri in kje bi morali biti boljši.«
