Osnovna šola Trbovlje bo gradbišče do julija

Izvajalec Kolektor Koling dvakrat prosil za podaljšanje del, na občini trdijo, da se bo pouk začel pravočasno.

Objavljeno
28. maj 2014 20.32
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje

Kljub temu verjamejo, da bo lahko štiristo otrok jeseni pravi čas sedlo v šolske klopi. Da bi morali zaradi zamud vrniti kohezijska sredstva, na občini zanikajo. Skrajni rok pri sofinanciranju projektov velja le za pošiljanje zahtevkov, šola pa bo prenovljena pred koncem leta, ko se izteče rok za sofinanciranje projektov iz kohezijskega obdobja 2007−2013, je povedal Kristjan Dolinšek, vodja občinskega oddelka za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti.

Do 26. junija mora izvajalec urediti fasado na delu telovadnice, položiti tlake v učilnicah in zbornici, keramiko, parket v telovadnici, napeljati strelovod, namestiti vsa notranja vrata, svetila in izvesti slikopleskarska dela. Čeprav bo treba nato telovadnico še v celoti opremiti in prostore pripraviti na začetek pouka, Dolinšek verjame zagotovilom izvajalca, da se bo pravi čas umaknil učencem.

»Zamuda zaradi višje sile«

Prvotni rok za dokončanje del se je iztekel že 15. maja. Kolektor Koling je občino za podaljšanje prvič prosil že februarja, po petih mesecih del, ki so jih po številnih zapletih začeli šele sredi septembra. »Zavrnili smo jih z utemeljitvijo, da želimo, da si čim bolj prizadevajo in dosežejo pogodbeni rok,« pravi Dolinšek. Sredi maja se je zgodba ponovila; izvajalec je prosil za odlog do konca junija in občina mu je ugodila. Kolektor Koling se je skliceval na »višjo silo« − žledolom, dodatna dela, ki jih osnovni projekt ni vključeval, in dela, ki jih je pozneje naročila občina.

Dvomi o smiselnosti naložbe

S šolo, ki so jo v 70. letih prejšnjega stoletja zgradili s samoprispevkom, Trboveljčani nimajo sreče. S projektom prenove, ki ga zaradi ogromnih toplotnih izgub in stroškov ogrevanja pripravljajo od leta 2009, se nenehno zatika. Po napovedih z občine bodo po prenovi prihranki toplote od 45- do 55-odstotni, tako da jih bo ogrevanje namesto dosedanjih 80.000 evrov stalo približno 40.000 evrov na leto. Vendar to pomeni, da se bo občini naložba povrnila šele čez pol stoletja, zaradi česar občinska opozicija dvomi o racionalnosti takšne obnove.

Za 2,9 milijona evrov vredni projekt je občina pridobila pet odstotkov kohezijskih sredstev, 12,5 odstotka jih je zagotovila iz proračuna, za 2,4 milijona evrov pa se je dolgoročno zadolžila in bo morala do leta 2029 vsak mesec odplačati 13.333 evrov. Najem in ureditev prostorov v Domu svobode, v STT, Elektru ter Gimnaziji in ekonomski srednji šoli, kjer so začasno osnovnošolci, bo občino stal še okrog 90.000 evrov. Od Eko sklada bo občina dobila 930.000 evrov nepovratnih sredstev, s katerimi bo delno odplačala kredit in jih namenila za vlaganja v energetsko obnovo javnih objektov.