»Otroci naredili to, kar bi že zdavnaj morala vlada«

Ljubljana – Učenci Osnovne šole Poljčane so pripravili razi­skovalno nalogo Varčevanje z energijo in dobrinami, s katero so prišli do presenetljivih izračunov. Če bi ugašali luči med odmori, varčno porabljali vodo, tablete v pisoarjih in če bi pojedli vso naročeno hrano, bi na leto prihranili 22.550 evrov.

Če bi tako ravnale vse slovenske osnovne šole, bi lahko prihranili dobrih devet milijonov evrov. Za trajnostni razvoj in prehod na zeleno gospodarstvo se zavzema tudi vladna služba za razvoj, ki pripravlja program za njegovo izvajanje.

Učenci so se osredotočili tudi na to, koliko energije in dobrin zavržejo, če ne pojedo vse pripravljene hrane v šoli. Ugotovili so, da bi lahko pri kruhu in mesnih jedeh prihranili 5880 evrov, pri preostali hrani 12.120 evrov in pri strošku odvoza 2200 evrov. Z varčno uporabo vode pri umivanju rok bi lahko prihranili 1600 evrov, z uporabo tablet za pisoarje 40 evrov, z ugašanjem luči med odmori pa bi lahko prihranili še 750 evrov, so izračunali v nalogi.

Učenci za manjše obroke

Odpadna hrana, zbrana v sodčkih na mesec, tehta okoli 800 kilogramov, skupna masa pripravljene hrane pa okoli 3200 kilogramov, kar pomeni, da ostane približno četrtina hrane. Zaradi teh ugotovitev učenci z mentorjem Goranom Saboličem na čelu šoli predlagajo, da bi namenila večjo pozornost kulturi prehranjevanja. Denimo s postavitvijo informativnih tabel v jedilnici, s katerimi bi učence seznanili z življenjskim okoljskim ciklom prehrane. Nato bi vsak mesec objavljali zmanjšano količino ostanka hrane in primerjali, koliko energije in dobrin so prihranili. Spremenili bi tudi način razdeljevanja hrane – sprva bi učenci dobili manjše obroke, vendar z možnostjo dobiti še. Predlagajo, da bi namesto vnaprej pripravljenih porcij učenci malice sami vzeli; toliko, kot bi je pojedli. O tej temi želijo spregovoriti tudi na razrednih urah.

Albin Keuc iz društva Ekologi brez meja je nad raziskovalno nalogo navdušen: »Ti otroci in njihov mentor so naredili čudovito delo. Naredili so nekaj, kar bi morala narediti vlada.« Meni, da bi takšno analizo morali izvesti v celotnem slovenskem šolstvu in da bi njeno izvajanje moralo prevzeti ministrstvo za izobraževanje, ki bi na podlagi izsledkov pripravilo nacionalni program.

»Vsak dan pojemo tri do štiri obroke hrane, ampak sploh ne razmišljamo o tem, koliko virov, energije, vode, logistike je potrebnih že pri tem, če pojemo zgolj pol jabolka,« opisuje Keuc. Pohvalil je ministrstvo za kmetijstvo, ki da se ukvarja z viški – užitno hrano posreduje humanitarnim organizacijam in jo deli ljudem. Vendar opozarja, da je treba delovati tudi preventivno, pri preprečevanju presežkov. Pokriti je treba odpadkovni del, torej prikazati možnosti predelovalcem, industriji, trgovinam, kako zmanjšati viške, še svetuje Keuc.

Odpadkov je vse manj

Po podatkih spremljanja šolske prehrane, ki ga izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje, so presežki hrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih v povprečju majhni, saj se zavode spodbuja, da na tem področju delujejo aktivno, tudi s sistemom pravočasne odjave od obroka in pravili ravnanja z neprevzetimi obroki. »Živila naročajo sproti, in ne na večje zaloge, jedilnike prilagajajo željam otrok ob sočasnem upoštevanju smernic zdravega prehranjevanja. Vse z namenom, da je ostankov hrane čim manj,« pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje. Zakon posebej določa, da šola obroke, ki ostanejo, brezplačno odstopi drugim učencem, in glede na slovenske socialne razmere večino te hrane tudi zaužijejo, pravijo.

Po ocenah je v zadnjih letih v 38 odstotkih zavodov manj prehranskih odpadkov, v 57 odstotkih so razmere nespremenjene, medtem ko naraščajoči trend beleži le pet odstotkov zavodov. Med ostanki hrane na krožniku se najpogosteje znajdejo zelenjava in zelenjavne jedi, sledijo juhe, kruh in meso. Največjo težavo po mnenju vzgojno-izobraževalnih zavodov predstavljajo nezdrave prehranske navade otrok in neustrezen odnos do hrane.

Medresorsko usklajevanje

Ministrstvo za okolje in prostor ravno končuje medresorsko usklajevanje okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo. Vseboval bo akcijski načrt ukrepov za zagotavljanje podpore podjetjem za energetsko in snovno učinkovitost, ozaveščenje in izobraževanje zlasti delovne sile, spodbude ekoinovacijam in učinkovite rabe virov. Izvajali se bodo letos in prihodnje leto. Glavni ukrep okoljskega ministrstva bo zmanjševanje odpadkov, zlasti s programom preprečevanja njihovega nastajanja.

»Živeti trajnostno pomeni: naredi več in bolje z manj uporabljenih virov in energije. Naše gospodarstvo še vedno precej temelji na stroškovni učinkovitosti in ne vrednoti celovito, na primer proizvodnje izdelka in vpliva dejavnosti na okolje.« Na ministrstvu pravijo, da je v Sloveniji veliko potencialov za razvoj bolj trajnostnih praks.