»Otroci niso lačni, šole same poskrbimo za to«

S subvencijo prehrane več otrok do cenejšega obroka.

Objavljeno
10. januar 2016 21.40
Sandra Hanžič
Sandra Hanžič
Z novim letom so zaradi nove zakonodaje na področju socialnih transferjev začele veljati tudi spremembe pri šolski prehrani. Po novem delno subvencionirano kosilo dobivajo tudi učenci iz družin, ki spadajo v drugi dohodkovni razred, in sicer v višini 70 odstotkov cene kosila, ter tisti, ki spadajo v tretjega, v višini 40 odstotkov cene.

Čeprav je širši krog prejemanja subvencioniranih šolskih kosil dobrodošel, so nekateri do tega kritični. Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan meni, da je spremenjeni način subvencioniranja populističen ukrep, saj to, da je v šolah »ne vem koliko lačnih otrok, ni res, ker šole same poskrbimo, da ni tako«. Bolj pametno se mu zdi, da bi denar uporabili za spodbujanje sociale na kakšnem drugem področju, denimo pri dodatnih dejavnostih, kot je obisk otrok v gledališču.

Po novem namreč delno subvencijo dobivajo tudi otroci staršev iz drugega in tretjega dohodninskega razreda, ne glede na to, ali to želijo ali ne. »Tisti, ki ne morejo plačevati, že zdaj ne plačujejo. Šole morajo to izterjati, čeprav nimajo mehanizmov,« poudarja in dodaja, da ima ukrep tudi pozitivno plat: če namreč kdo »kronično« ni plačeval kosila, bodo šole zdaj vsaj del plačila dobile od države.

Pečana ukrep sicer spominja na tiste iz let 2007, 2008, ko je Janševa vlada uvedla brezplačni topel obrok za dijake in brezplačni vrtec za drugega in vse naslednje otroke. Po njegovih besedah sta se izkazala za slaba, saj nekatere njune posledice vrtci pri številu vpisnih mest čutijo še danes.

Pomoč ne doseže vseh

Nasprotno pa predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje Anita Ogulin meni, da subvencije šolske prehrane ne dosegajo vseh otrok, ki bi jih potrebovali, saj po nekaterih podatkih vsaj 50.000 otrok živi pod pragom revščine, brezplačno kosilo pa jih prejema 16.600. Ogulinova predlaga, da bi namesto skupnega prihodka pri podeljevanju subvencij upoštevali razpoložljivi prihodek družine. »Prizadete so enostarševske družine, kjer odločba o preživnini sicer obstaja, vendar je ne prejemajo, ter otroci prekarnih delavcev, samostojnih podjetnikov ali zaposlenih z minimalnimi prihodki,« razlaga.

V šolah bi morali razpoznati tudi tiste šolarje, ki so izključeni iz družbe vrstnikov, ki jih starši izpisujejo iz plačljivih dejavnosti, ter tiste, katerih starši že imajo dolgove do šole. To so običajno znaki, da družina živi v stiski in potrebuje dodatno pomoč, opaža Anita Ogulin. Veliko staršev prosi ZPMS Moste - Polje za pomoč pri plačilu zapadlih položnic za šolsko prehrano ali plačljive šolske dejavnosti, saj se ne upajo obrniti na šole, da ne bi bil zaradi tega prizadet njihov otrok. »Veliko šol je do teh stisk razumevajočih in s starši poskušajo poiskati rešitve, zato je pomembno, da se starši na šolo obrnejo takoj,« še svetuje Ogulinova.

Takšnim otrokom med drugimi pomagata Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki je v šolskem letu 2014/2015 celoletno brezplačno kosilo zagotovila 293 učencem, ter javna kuhinja Zavod pod strehco, kjer skrbijo za več kot 500 socialnih upravičencev, od tega je 52 odstotkov takšnih, ki imajo družine. Zanje skuhajo več kot 4000 obrokov na mesec.

Polovico več subvencij

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport na podlagi prijav na kosilo otrok iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda za zdaj razpolagajo zgolj z ocenami o številu otrok, ki koristijo subvencijo oziroma jo bodo na novo začeli koristiti. Domnevajo, da bo dodatnih otrok približno 8500, če bo delež prijavljenih na kosilo iz omenjenih razredov enak, kot je zdaj, oziroma okrog 12.000, če bo delež prijavljenih otrok iz omenjenih razredov enak, kot je zdaj v prvem dohodninskem razredu. Skupaj naj bi v tem letu subvencionirano kosilo prejemalo 45.500 učencev oziroma 28.900 več kot lani.

Pred spremembo zakonodaje je v celoti subvencionirano kosilo v povprečju prejemalo okrog 16.500 učencev oziroma 86 odstotkov otrok iz prvega dohodninskega razreda. Podatki o številu novih prejemnikov pa bodo na voljo po 15. februarju, napovedujejo na ministrstvu.