Padala in zmaji ne bodo v istem košu z avtomobili

Sektor za letalstvo je pravilnik pričakovano spremenil, zdaj zadošča tehnični pregled plovila vsaki dve leti. Jadralci so zadovoljni. Ministrstvo je sprejetje novega pravilnika pojasnjevalo s potrebo po izboljšanju varnosti v zraku, vendar je naletelo na velik odpor jadralnih letalcev in zmajarjev pa tudi strokovne javnosti. Zato so najprej podaljšali rok za uveljavitev pravilnika do konca leta, na koncu pa je očitno prevladal argument, da obvezna registracija ne bi pripomogla k varnosti letenja. Večina jadralnih padalcev in zmajarjev je že doslej izvajalo preglede plovil vsaki dve leti. Po novem je to priporočilo proizvajalcev plovil postala obveza.

»Nobenih novosti torej ne bo, ker jih niti ni bilo treba uvajati. Pri pregledu ne bo pomembno lastništvo padala ali zmaja, temveč bo evidentirana zgolj naprava,« je bil zadovoljen predsednik Zveze za prosto letenje Srečko Jošt.

Napake na plovilu so redke

Jadralske nesreče so le izjemoma posledica napake na plovilu, zatrjuje predsednik novogoriškega Društva jadralnih padalcev Polet Damjan Pregelj: »Za 95 odstotkov nesreč je kriv človek. Vsak mora skrbeti za brezhibnost svojega padala, drugače je bolje, da ne letiš. Sistem rednih pregledov deluje že dolgo, tehnični pregledi so le nadgradnja. Z registracijami pa bi zgolj odganjali tuje goste.«

Odslej bodo piloti dobili poročilo o tehničnem pregledu padala ali zmaja, ki bo veljalo kot dokazilo za morebitne inšpekcijske obiske. Vsaka naprava, ki ne bo prestala pregleda, bo morala v razrez, tista na meji pa bodo morala pod drobnogled že po letu dni. Pregledi bodo stali 80 evrov, za tujce pa ne bodo obvezni. Pri nas jih bo izvajalo pet registriranih služb, ki so večinoma tudi proizvajalci naprav. Življenjska doba padala povprečnega jadralnega padalca je približno pet let. V Sloveniji je okoli 2000 jadralnih padalcev, vsak pa ima menda najmanj dve padali.

Pomembni za turizem

Registracije bi povzročile tudi gospodarsko škodo. V Sloveniji se po ocenah vsako leto opravi približno 50.000 jadralnih poletov (gorski reševalci so lani našteli 42 nesreč zaradi aktivnosti v zraku), največ v zgornjem Posočju, Vipavski dolini, Bohinju in Karavankah. Naši hribi in doline so zelo zaželeno pribežališče tistih, ki radi gledajo svet s ptičje perspektive, zato je Slovenija že gostila tekmovanja na najvišji ravni. Zato je jadralno letalstvo tudi pomembna turistična panoga. Padalci in zmajarji zgolj na Kobariškem in Tolminskem ustvarijo okoli 30.000 prenočitev na leto ali 15 odstotkov celotnega obiska. Po ocenah turističnih delavcev to pomeni najmanj 1,5 milijona evrov prihodkov, vsaj milijon pa na ta način zasluži tudi Vipavska dolina.

Približno 4000 prenočitev zagotovijo padalci v Camp Gabrje pri Tolminu, kjer so se povsem osredotočili na jadralske goste in organizacijo tekmovanj. »Večjih tekmovanj ne moremo prirejati vsako leto, bomo pa priredili tekmovanje državnega prvenstva. Sicer pa je glede obiska zelo preprosto: če bo vreme ugodno, bo gostov veliko, v nasprotnem primeru pač ne. Verjetno pa si ne moremo obetati, da bi bila vsaka sezona tako lepa, kot je bila lanska,« je dejal Sergej Čujec, ki tudi vodi kamp.