Matjaž Albreht, notranja politika
Ljubljana – Transparency International v oceni zaznave korupcije za leto 2011 med 182 državami Slovenijo uvršča na 35. mesto. Čeprav je uvrstitev za osem mest slabša kot lani, rezultat ni primerljiv, opozarja predsednica društva Integriteta Simona Habič.
Indeks zaznave korupcije države razvršča glede na to, kako anketiranci dojemajo razširjenost korupcije v javnem sektorju. Raziskava letos povezuje deset neodvisnih organizacij, ki so zbrale mnenja iz 17 virov strokovnega in poslovnega sveta.
Vprašanja se nanašajo na podkupovanje javnih uslužbencev, na podkupnine v procesu javnega naročanja, na poneverjanje javnih sredstev in na vpliv ter učinkovitost protikorupcijskih ukrepov v javnem sektorju. Strokovne analize so prispevale Afriška razvojna banka, Azijska razvojna banka, fundacija Bertelsmann, Economist Intelligence Unit, Freedom House, Global Insight, Political Risk Services, Svetovna banka in World Justice Project. Štirje viri so kazalnik mnenja vodilnih poslovnežev iz posameznih držav: inštituta za razvoj menedžmenta, Political and Economic Risk Consultancy, indeks podkupovanja organizacije Transparency International in Svetovnega gospodarskega foruma.
Realen padec Slovenije?
Slovenija je letos prejela indeks 5,9, kar je 0,5 točke manj kot lani. Razlogi za slabšo oceno so različni viri mednarodnih raziskav, ki neodvisno ocenjujejo Slovenijo in so vključene v indeks. Glavni razlog za znižanje indeksa je raziskava inštituta za razvoj menedžmenta, kar pa je premalo, da bi Sloveniji pripisali oznako kritičnega zdrsa (»decliner«), pojasnjujejo v Integriteti.
»Opažamo pa, da se Slovenci čutimo vedno bolj nemočni ob pojavih korupcije. Nove korupcijske afere, klientelizem, zlorabe javnega položaja, nezakonite porabe javnega denarja nimajo epiloga, zato se zaupanje državljanov v delovanje institucij in pravno državo zmanjšuje,« je dejala Simona Habič. Društvo je pred volitvami sicer pozvalo politične stranke, da razkrijejo vse donatorje, saj je netransparentno financiranje političnih strank žarišče korupcije. Le redki so razkrili višino donacij in donatorje, nekateri pa na poziv niso niti odgovorili. Društvo zato pričakuje, da se bo država po volitvah resno lotila celostnega reševanja financiranja političnih strank.
Sicer pa raziskava kaže, da sta kar dve tretjini držav prejeli manj kot polovico točk. To pomeni, da je korupcija še vedno resen problem. Letos je najvišje na lestvici uvrščena Nova Zelandija, kar pomeni, da je tam najmanj korupcije, sledita pa Danska in Finska. Najslabše sta spet uvrščeni Somalija in Severna Koreja.
Uvrstitev ni presenečenje
Komisije za preprečevanje korupcije letošnje poročilo ni presenetilo. Letos so namreč pristojne institucije in javnost na podlagi analiz večkrat opozorili, da sta v Sloveniji problem in globina korupcije večja, kot smo si pripravljeni priznati: »V letnem poročilu smo tudi poudarili, da je bila Slovenija v preteklosti na mednarodnih lestvicah zaradi določenih metodoloških omejitev – predvsem na področjih merjenja sistemske korupcije – uvrščena mogoče celo previsoko. Padca za skoraj deset mest v enem letu zato ni mogoče razumeti kot kazalnika, da se je samo v enem letu stanje na tem področju tako poslabšalo, ampak da ocena šele zdaj realneje prikazuje stanje, ki je v Sloveniji že desetletje in več.«