Zagreb - Slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor se bosta v ponedeljek srečala v Zagrebu ob robu Slovensko-hrvaškega gospodarskega foruma na sedežu Hrvaške gospodarske zbornice (HGK). Kot je Pahor napovedal, naj bi se s hrvaško premierko sešla na delovnem kosilu ob robu poslovnega foruma, na katerem bosta imela oba tudi nagovor. Pojasnil je še, da bo objavo arbitražnega sporazuma predlagal, da bodo lažje branili njegovo vsebino, ker je opazil, da se mnogi sklicujejo na dokument, ki ga ne poznajo.
Dva dni pred srečanjem v Zagrebu pa je Pahor na konferenci SD v Postojni zagotovil, da je v predlaganem arbitražnem sporazumu zapisana tudi naloga arbitražnega sodišča, da določi stik teritorialnih voda Slovenije z mednarodnim morjem.
Pred tem je Pahor v Ljubljani ponovil, da je osnutek arbitražnega sporazuma po njegovem ugoden. Menil je, da bi ratifikacija tega sporazuma pomenila rešitev enega od izjemno perečih problemov v tem delu Evrope, to je, enega od štirih odprtih vprašanj Hrvaške s sosedami glede meje. S tem bi po mnenju slovenskega premiera med drugim preprečili, da bi se nadaljevala praksa zadnjih 18 let - retorika, ki se sem in tja dvigne do sovražnega govora. Po mnenju Pahorja bi to omogočilo tudi rešitev ostalih odprtih vprašanj, od hrvaških varčevalcev nekdanje LB do Nuklearne elektrarne Krško (Nek).
Medtem je neimenovani vir blizu hrvaške vlade, izjavil, da bo hrvaška vlada objavila sporazum o arbitraži s Slovenijo, ko ga bosta državi uskladili in ko bo vlada dobila podporo v saboru za njegov podpis.
Po 2. oktobru, ko so se po deblokadi hrvaških pogajanj z EU obnovili tudi pogovori o arbitražnem sporazumu o načinu določanja meje med Slovenijo in Hrvaško, so bili še trije krogi pogovorov, ki so pripeljali do pozitivnega rezultata, navaja Hina. V Banskih dvorih so zato optimistični, da bo prišlo do uspešnega zaključka pogovorov o arbitražnem sporazumu, ki bo zadovoljil obe strani.
Kosor : Vse poteka kot je treba
Hrvaški mediji sicer ocenjujejo obisk premiera Pahorja v Zagrebu kot poskus, da bi vzpodbudil hrvaško stran, naj čim prej podpiše sporazum o arbitraži, ki je podlaga za urejanje spora o meji. Premierka Kosorjeva je pred kratkim ocenila, da iz Slovenije ni nobenih pritiskov, da bi morala Hrvaška kmalu podpisati sporazum o arbitraži.
"Vse poteka, kot je treba. Mi smo opravili prvi del dela, prišlo je do deblokade hrvaških pogajanj, kar menim, da je velik skupni uspeh", je še izjavila hrvaška premierka. Dodala je, da "zdaj poteka drugi del, na katerem delajo".
"Ko se bomo dogovorili, bomo omenjeni sporazum parafirali oz. podpisali. Se bom pa pred tem vsekakor posvetovala s predstavniki parlamentarnih strank in predvsem s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem. Ko dobimo vso potrebno podporo, bomo nadaljevali postopek," je izjavila Kosorjeva. Poleg tega v saboru o tej temi zaenkrat še niso napovedali razprave o arbitražnem sporazumu.
Premier Pahor se zaveda, da Kosorjeva še nima mandata za podpis arbitražnega sporazuma o načinu določanja slovensko-hrvaške meje, medtem ko ga sam že ima. Za ratifikacijo arbitražnega sporazuma je v hrvaškem saboru potrebna dvotretjinska večina.
"To, kar potrebuje Slovenija, torej ni le podpis predsednice vlade, temveč zagotovilo hrvaške strani, da ima potrebno dvotretjinsko večino za njegovo ratifikacijo. Jaz si ne želim, da bi dosegli en korak, ki na koncu ne pomeni nič, torej podpis sporazuma, če ne bo naslednjega koraka, ratifikacije, ki pa omogoča, da sporazum stopi v veljavo, če bi tudi na naši strani prišlo do podpisa in ratifikacije bodisi v državnem zboru bodisi na referendumu. Tu je treba biti preudaren. Odločamo o zelo pomembnem vprašanju in menim, da vlečemo prave korake ob pravem času, " je poudaril slovenski premier.
Sicer pa je večkrat opozoril, da se bo, če bosta Slovenija in Hrvaška "zamudili priložnost" za podpis arbitražnega sporazuma o reševanju meje, zelo verjetno "začel čas nepredvidljivih posledic", ki bo vplival na poslabšanje položaja v celotni regiji.
Hrvaški mediji ugibajo, da bo Pahor izkoristili obisk v Zagrebu zgolj za to, da bi spomnil Hrvaško, da je pomembno urediti vprašanje meje, preden bo Hrvaška vstopila v EU. Na Hrvaškem pa ni bilo veliko uradnih izjav glede hrvaško-slovenskega spora o meji, potem ko je Slovenija umaknila blokado s hrvaških pogajanj z EU. V Zagrebu so zadovoljno sprejeli izjave iz Bruslju, da dvostranska vprašanja ne smejo vplivati na pogajanja med državami kandidatkami in EU.
Hrvaška javnost je skeptična
Mediji na Hrvaškem so že poročali, da hrvaška stran zavlačuje s podpisovanjem sporazuma o arbitraži najmanj do konca leta, če ne dlje, ker v septembrskem dogovoru iz Ljubljane med Pahorjem in Kosorjevo ni določen skrajni rok za to.
Čeprav so na Hrvaškem njun dogovor večinoma pozdravili, je v hrvaški javnosti še veliko dvomov o končnih dosežkih dogovora, ko gre za dokončno reševanje spora o meji. Zato bodo tako v opoziciji kot v javnosti pozdravili morebitno predstavitev osnutka arbitražnega sporazuma.
Pahor je še napovedal, da se namerava v Zagrebu srečati tudi s predsednikom največje hrvaške opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP) Zoranom Milanovićem, ki ga bo skušal prepričati, da ne njemu in ne drugim nasprotnikom arbitražnega sporazuma nasprotovanje ne koristi, temveč lahko le znova preloži spor, ki traja že 18 let, in znova zaostri odnose med državama.
Izjavil je tudi, da iz zadnjih javnomnenjskih raziskav lahko razbere, da je zaradi arbitražnega sporazuma izgubil del zaupanja javnosti. Ponovil je, da je pripravljen zastaviti svojo besedo za dosego sporazuma s Hrvaško. "Če to pomeni konec moje politične kariere, hkrati pa dosego sporazuma, ki bo verjetno vrsto let kritiziran, čez čas pa se bo izkazalo, da je končno ob pravem času pomenil rešitev, sem zadovoljen," je poudaril. Spomnil je, da je bilo podobno tudi z Osimskimi sporazumi.
Kot je še napovedal slovenski premier, je glavni namen njegovega obiska v Zagrebu, udeležba na poslovnem forumu. Menil je, da je čas, da se po dogovoru s Kosorjevo poglobijo tudi gospodarski stiki med državama, ker je po njegovih besedah gospodarska konferenca pomembna za interese obeh držav.
Pahor in Kosorjeva bosta v Zagrebu nadaljevala dialog, ki sta ga začela na prvem srečanju 31. julija v Trakošćanu ter nadaljevala sredi septembra v Ljubljani. Do srečanja premierov v Trakošćanu je prišlo potem, ko sta Bruselj in sedanje švedsko predsedstvo EU po propadu polletnih prizadevanj evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, da bi pomagal državama pri iskanju rešitve za vprašanje meje in s tem zastoja hrvaških pogajanj z EU, Ljubljani in Zagrebu večkrat dala vedeti, da se morata državi sami dogovoriti, kako naprej.
Po septembrskem dogovoru v Ljubljani, je Hrvaška 2. oktobra v Bruslju po letu dni zastojev odprla šest in začasno zaprla pet poglavij v pogajanjih z EU. Tri poglavja, ki so sicer pripravljena za odprtje, pa ostajajo blokirana. Slovenija ima pri teh poglavjih namreč "vsebinske zadržke", da Hrvaška ne izpolnjuje pogojev za odprtje teh poglavij, ne gre pa za zadržke, povezane s problemom prejudicev meje.
Zastoj Hrvaške na poti v EU se je začel lansko jesen, ko je Slovenija prvič javno opozorila na problem prejudiciranja vprašanja meje v pogajalskih dokumentih Hrvaške.