Ljubljana - V SD so pripravili konferenco z naslovom Za umik politike in monopolov iz medijskega prostora, ki sodi v okvir predstavitev smernic njihovega alternativnega vladnega programa. Predsednik SD Borut Pahor ugotavlja, da brez svobodnih medijev ni svobodne družbe, politika pa mora v okviru svojih pristojnosti zagotoviti pogoje za avtonomijo medijev.
Pahor meni, da pri današnji razpravi ne gre le za eno izmed okroglih miz, na katerih Socialni demokrati predstavljajo usmeritve svojega alternativnega vladnega programa, ampak je s svojo vsebino trenutno zelo aktualna. Poudarja, da so svobodni mediji osnova za svobodno družbo, odgovornost politike pa je, da v okviru svojih pristojnosti zagotavlja možnosti za to. Pomembno je, da so skušnjave politike ali kapitala obrzdane, svoboda uredniške politike pa zavarovana.
Alternativni vladni program SD na področju medijske politike
Alternativni vladni program SD na področju medijske politike predvideva dva glavna načrta. Prvi zadeva spremembe zakona o medijih, in sicer tako, da se zagotovi večja avtonomija novinarjev in urednikov v razmerju do lastnikov ter prepreči koncentracija medijskega lastništva in s tem vpliv na medije. Tako je treba okrepiti nadzorne mehanizme za preprečevanje koncentracije medijskega lastništva, kjer pa je koncentracija že presegla dopustno mejo, pa lastnikom naložiti odprodajo deležev, napoveduje Pahor.
Predlog za nov zakon o Radioteleviziji Slovenija
Socialni demokrati bi predlagali tudi nov zakon o Radioteleviziji Slovenija. Pahor ob tem zagotavlja, da bodo zakon vložili v proceduro le v primeru, če bo prevladalo soglasje, da dejansko pomeni korak naprej v zagotavljanju avtonomije uredniške politike.
V SD javno RTV vidijo kot največji kulturni javni zavod posebnega nacionalnega pomena, za zgled pa jemljejo britanski BBC. Po Pahorjevem mnenju imamo tudi v Sloveniji možnost, da bi se javna televizija brez velikih težav kosala s komercialnimi, ter zagotoviti, da je ta avtonomna in pod nadzorom civilne družbe.
Sodelujoči na konferenci
Profesorica na Fakulteti za družbene vede Sandra Bašić-Hrvatin je poudarila, da ad hoc sprememb medijske zakonodaje ne podpira. Najprej je treba opraviti analizo vseh pomanjkljivosti sedanje medijske zakonodaje. Sama si želi medije, ki bodo delovali neodvisno in profesionalno, za takšne medije pa po njenem mnenju ni dovolj zakonodaja, ampak je potrebno veliko več. Ocenila je tudi stanje v slovenskem medijskem prostoru. Po njenem mnenju so značilnost tega prostora trije procesi: politični paralelizem, politični klientelizem in politična instrumentalizacija.
Profesor na FDV Marka Milosavljevića meni, da so mediji v zadnjih mesecih ena od glavnih tem v časopisih mediji, kar po njegovem mnenju ni dobro. Po njegovem povsod po svetu velja pravilo, da se mediji in novinarji v medijih ne smejo pojavljati. Če se to zgodi, pomeni, da z njimi nekaj ni v redu.
Povedal je, da je pred leti sodeloval na pogovorih pri predsedniku vlade. Vse ugotovitve, ki so jih izrekli takrat o medijih, so po njegovem tudi danes enake oziroma še slabše. "Danes se o medijih in novinarjih razpravlja v parlamentu tudi takrat, ko ni govora o zakonih o medijih. O medijih in lastnikih se pogovarja vse povprek tudi v drugih institucijah, kjer se to ne bi smelo, novinarji pa so kaznovani, če zapišejo naslov v tujem jeziku," je dejal in ugotovil, da to ni dobro.
Ob tem se je tudi vprašal, ali bi bilo bolj smiselno sprejemati nove zakone, ali narediti zgolj posamezne spremembe sedanje zakonodaje in ugotovil, da bi bila o tem potrebna širša razprava. "Vsekakor pa bi bilo dobro, če bi uvedli nekaj sprememb, ki so bile v preteklosti že predlagane. Denimo, določitev višje stopnje soglasja pri imenovanju ključnih ljudi, umik določbe, da so novinarji RTV javni uslužbenci in ponovna uvedba soglasja novinarjev k imenovanju urednikov na RTV, ki ga je ukinila prejšnja vlada," je dejal.
Podpredsednica SD Andreja Rihter, ki je v času prejšnje vlade vodila ministrstvo za kulturo, je dejala, da so se v času, ko je vodila ministrstvo veliko spraševali o tem, ali naj bodo novinarji RTV javni uslužbenci ali ne. Prav tako so se spraševali o tem, kako postaviti stabilno RTV, ki je najpomembnejši medijski zavod v državi. Pri tem je ugotovila, da je nedopustno, da naročnino RTV še vedno določa vlada.
Član programskega sveta RTV Jernej Pikalo je ocenil, da je RTV trenutno talec političnih obljub, ki so bile dane v preteklosti. Ob tem je spomnil na RTV prispevek, ki se zaradi dane politične zaveze ne sme poviševati, kar pa po njegovem že škoduje samemu zavodu.
Strinjal se je z Bašić-Hrvatinovo, da se zakonodaje ne sme spreminjati "na horuk". To se lahko po njegovem počne šele po temeljiti javni in strokovni razpravi. "Sam sem predvsem zato, da se združita programska in nadzorna funkcija v RTV, ker zadeve trenutno ne funkcionirajo," je dejal ter dodal, da je treba pri tem preprečiti vsakršno nasprotje interesov.
V splošni razpravi, v kateri so lahko razpravljali tudi poslušalci, se je Aljuš Pertinač vprašal, kako preprečiti politični vpliv na medije. "Ko je zdajšnji predsednik vlade zmagal na volitvah, je bil na v prvi vrsti na povolilnem rajanju sedanji direktor RTV. Prejšnji predsednik vlade je v moji prisotnosti med sejo o korupciji vodji kabineta naročil naj kliče urednika na RTV, ker mu ni bil všeč vrstni red prispevkov v TV Dnevniku," je povedal in dodal, da je treba zakonodajo spremeniti, če to omogoča, v nasprotnem primeru pa okrepiti mehanizme, ki bi preprečili, da bo v praksi prihajalo do takšnih primerov.
Na okrogli mizo je bil po besedah Boruta Pahorja povabljen tudi odgovorni urednik Dela Janeza Markeša, ki je svojo odsotnost opravičil.