Pandemija, ki ni nalezljiva, vendar se nezadržno širi
Svetovni dan demence: Družba mora priskočiti na pomoč svojcem in oskrbovalcem bolnikov.
Odpri galerijo
V času epidemije so oboleli za demenco na slabšem kot drugi bolniki. Foto Uroš Hočevar
»V letu dni bomo zagotovo dobili cepivo proti covidu-19 in živeli bomo bolj sproščeno. Toda zdravila za demenco prihodnje leto še ne bo, prav tako ni upanja, da bi se cepili proti demenci,« je ob svetovnem dnevu demence dejal nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Čeprav ta nevrodegenerativna bolezen ni nalezljiva, strokovnjaki že leta opozarjajo, da gre tudi pri demenci za pandemijo.
Pandemija demence – v Evropi živi 10,5 milijona ljudi z demenco, v svetu pa 50 milijonov – zahteva celovito prilagoditev družbe. V času covida-19 so oboleli za to boleznijo posebno tvegana skupina bolnikov.
»Epidemija močno vpliva na duševno zdravje oseb z demenco,« je potrdila psihiatrinja dr. Polona Rus Prelog, vodja enote za gerontopsihiatrijo na univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani.
»Socialno distanciranje in katastrofe svetovnih razsežnosti povzročijo več duševnih bolezni, omejitev socialnih stikov pa še posebno slabo vpliva na osebe z demenco. Ti starostniki imajo omejen dostop do informacij in ne zmorejo dosledno upoštevati priporočil za zajezitev širjenja virusa,« je povedala psihiatrinja.
»V času epidemije so bolniki, ki obolevajo za demenco in drugimi nevrodegenerativnimi boleznimi, na slabšem kot drugi bolniki. Na kliniki nimamo možnosti, da bi se posvetili nevrološkim boleznim, ker so v ospredju virus in akutne bolezni. Tudi sicer so bolniki z demenco v neenakopravnem položaju: ne gredo do zdravnika, ne povedo, kdaj jim zmanjka zdravil, zdravila, ki jih dobijo za druge bolezni in proti bolečinam, imajo stranske učinke na miselne funkcije, kar dodatno poslabša stanje bolnika,« je navedla doc. dr. Milica G. Kramberger, vodja centra za kognitivne motnje na nevrološki kliniki UKC Ljubljana.
Zato so še posebno pomembne smernice za obravnavo teh bolnikov, objavljene julija v strokovni reviji European Journal of Neurology, ki so namenjene zdravnikom. Poudarila je, da ti bolniki zaradi vseh prikrajšanosti potrebujejo redno spremljanje njihovega osebnega zdravnika.
Po besedah družinske zdravnice Tatjane Cvetko bi si morali skrb za dementne v družbi porazdeliti, okrepiti socialno in zdravstveno službo ter prostovoljske organizacije. Slovenija nujno potrebuje tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, da bodo bolniki z demenco lahko čim dlje ostali doma.
»Vsi potrebujemo domove starejših, a nihče si ne želi tja,« je zdravnica povzela številne pogovore v svoji ordinaciji. »Pri nas se borimo s tem, da delajo do 65. leta tudi ženske. V tujini so prostovoljke ženske, ki niso zaposlene,« je opozorila na prezrti zorni kot glede skrbi za starejše in bolne v Sloveniji.
»Bolniki z demenco so se marca, ob začetku pandemije, znašli v povečani stiski, ki so jo povzročili prepoved obiskov v domovih starejših in omejeni stiki doma,« je po izkušnjah s številnimi bolniki in njihovimi svojci povedala Štefanija Lukič Zlobec, predsednica združenja Spominčica.
V domovih starejših občanov ima kar dve tretjini stanovalcev demenco. Alzheimer's Society iz Velike Britanije poroča, da je pri 79 odstotkih stanovalcev v institucionalnem varstvu epidemija novega koronavirusa povzročila poslabšanje splošnega zdravstvenega stanja in počutja, veliko težav so imeli tudi tisti, ki živijo doma. Prav tako so povečane težave in dodaten pritisk občutili njihovi svojci in tisti, ki za bolnike z demenco skrbijo.
Da naj države v času covida-19 namenijo posebno skrb demenci, poziva tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Družba mora priskočiti na pomoč. Ali se bo Slovenija odzvala?
»Če bo odgovor v parlamentu 'da', ne bomo mogli mimo sedmih točk: najprej postaviti jasen politično-pravni in finančni okvir, ozavestiti celotno družbo, z zdravim načinom življenja zmanjšati dejavnike tveganja, zagotoviti razmere za kakovostno in čimprejšnjo diagnozo, pomagati skrbnikom oseb z demenco in sodelovati pri raziskavah,« je navedel Zvezdan Pirtošek.
V svetu 50 milijonov oseb z demenco
Pandemija demence – v Evropi živi 10,5 milijona ljudi z demenco, v svetu pa 50 milijonov – zahteva celovito prilagoditev družbe. V času covida-19 so oboleli za to boleznijo posebno tvegana skupina bolnikov.
35.000
obolelih za demenco je v Sloveniji, zanje skrbi 100 tisoč svojcev in oskrbovalcev
obolelih za demenco je v Sloveniji, zanje skrbi 100 tisoč svojcev in oskrbovalcev
90.000
ljudi z demenco bo leta 2050 v Sloveniji, zanje bo skrbelo več kot 200 tisoč svojcev in oskrbovalcev
ljudi z demenco bo leta 2050 v Sloveniji, zanje bo skrbelo več kot 200 tisoč svojcev in oskrbovalcev
»Epidemija močno vpliva na duševno zdravje oseb z demenco,« je potrdila psihiatrinja dr. Polona Rus Prelog, vodja enote za gerontopsihiatrijo na univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani.
Socialna distanca - povečanje duševnih bolezni
»Socialno distanciranje in katastrofe svetovnih razsežnosti povzročijo več duševnih bolezni, omejitev socialnih stikov pa še posebno slabo vpliva na osebe z demenco. Ti starostniki imajo omejen dostop do informacij in ne zmorejo dosledno upoštevati priporočil za zajezitev širjenja virusa,« je povedala psihiatrinja.
»V času epidemije so bolniki, ki obolevajo za demenco in drugimi nevrodegenerativnimi boleznimi, na slabšem kot drugi bolniki. Na kliniki nimamo možnosti, da bi se posvetili nevrološkim boleznim, ker so v ospredju virus in akutne bolezni. Tudi sicer so bolniki z demenco v neenakopravnem položaju: ne gredo do zdravnika, ne povedo, kdaj jim zmanjka zdravil, zdravila, ki jih dobijo za druge bolezni in proti bolečinam, imajo stranske učinke na miselne funkcije, kar dodatno poslabša stanje bolnika,« je navedla doc. dr. Milica G. Kramberger, vodja centra za kognitivne motnje na nevrološki kliniki UKC Ljubljana.
Smernice za zdravnike
Zato so še posebno pomembne smernice za obravnavo teh bolnikov, objavljene julija v strokovni reviji European Journal of Neurology, ki so namenjene zdravnikom. Poudarila je, da ti bolniki zaradi vseh prikrajšanosti potrebujejo redno spremljanje njihovega osebnega zdravnika.
Po besedah družinske zdravnice Tatjane Cvetko bi si morali skrb za dementne v družbi porazdeliti, okrepiti socialno in zdravstveno službo ter prostovoljske organizacije. Slovenija nujno potrebuje tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, da bodo bolniki z demenco lahko čim dlje ostali doma.
Kdo si želi iti v dom starejših
»Vsi potrebujemo domove starejših, a nihče si ne želi tja,« je zdravnica povzela številne pogovore v svoji ordinaciji. »Pri nas se borimo s tem, da delajo do 65. leta tudi ženske. V tujini so prostovoljke ženske, ki niso zaposlene,« je opozorila na prezrti zorni kot glede skrbi za starejše in bolne v Sloveniji.
»Bolniki z demenco so se marca, ob začetku pandemije, znašli v povečani stiski, ki so jo povzročili prepoved obiskov v domovih starejših in omejeni stiki doma,« je po izkušnjah s številnimi bolniki in njihovimi svojci povedala Štefanija Lukič Zlobec, predsednica združenja Spominčica.
V domovih starejših občanov ima kar dve tretjini stanovalcev demenco. Alzheimer's Society iz Velike Britanije poroča, da je pri 79 odstotkih stanovalcev v institucionalnem varstvu epidemija novega koronavirusa povzročila poslabšanje splošnega zdravstvenega stanja in počutja, veliko težav so imeli tudi tisti, ki živijo doma. Prav tako so povečane težave in dodaten pritisk občutili njihovi svojci in tisti, ki za bolnike z demenco skrbijo.
Kdaj pomoč države
Da naj države v času covida-19 namenijo posebno skrb demenci, poziva tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Družba mora priskočiti na pomoč. Ali se bo Slovenija odzvala?
»Če bo odgovor v parlamentu 'da', ne bomo mogli mimo sedmih točk: najprej postaviti jasen politično-pravni in finančni okvir, ozavestiti celotno družbo, z zdravim načinom življenja zmanjšati dejavnike tveganja, zagotoviti razmere za kakovostno in čimprejšnjo diagnozo, pomagati skrbnikom oseb z demenco in sodelovati pri raziskavah,« je navedel Zvezdan Pirtošek.
