Papež sprejel odstop Stresa in Turnška

Štuhec: Ukrep je prehud. Vatikan: Odhajata »poslušno in ponižno, izkazujeta ljubezen do Cerkve«.

Objavljeno
31. julij 2013 10.18
*rsi* TISKOVNA CERKEV
Ni. Č., Pi. K., Delo.si
Ni. Č., Pi. K., Delo.si

Ljubljana - Papež Frančišek je sprejel »odpoved službi« ljubljanskega nadškofa metropolita Antona Stresa in mariborskega nadškofa metropolita Marjana Turnška, je na današnji novinarski konferenci Slovenske škofovske konference – brez novinarskih vprašanj – sporočil apostolski nuncij (vatikanski »veleposlanik«) v Sloveniji Juliusz Janusz.

»Izkazala sta veliko navezanost na Cerkev, poslušnost in ponižnost. Prosim, da njun odstop vzamete kot znak njune ljubezni do Cerkve,« je dejal nuncij.

Stres: Pri upravljanju Zvonov nisem sodeloval

Nadškof Stres je na novinarski konferenci izrekel iskreno obžalovanje in opravičilo za dogajanje v mariborski nadškofiji, odločno pa zanikal, da bi bila z nadškofom Turnškom glavna krivca za razmere, ki so pripeljale do finančnega zloma, je zapisano na spletni strani Slovenske škofovske konference (SŠK). Da nista glavna krivca za nastalo škodo, je Stres poudaril tudi v intervjuju za radio Ognjišče.

»Odločitve, ki smo jih sprejemali na gospodarskem svetu mariborske škofije, tega niso povzročile. Škofija ni potopila Zvonov, ampak sta Zvonova potopila škofijo. Pri upravljanju Zvonov nisem sodeloval in to tudi ni bila moja pristojnost,« je dejal Stres. Kljub vsemu je čutil, »da svoje službe ne morem izvrševati tako, kot je potrebno.«

Turnšek: Iz različnih razlogov nismo bili uspešni

Nadškof Turnšek, ki se je vsem prizadetim prav tako iskreno opravičil, je pojasnil, da se zaveda soodgovornosti za nastale razmere v mariborski nadškofiji. Kot je dejal, se jih je sicer trudil po svojih najboljših močeh rešiti, je zapisano na spletni strani SŠK.

»Leta 2010 sem pričel v mariborski nadškofiji opravljati službo nadškofa pomočnika in leto kasneje sprejel polno odgovornost zanjo kot ordinarij. Vse to me neločljivo in soodgovorno povezuje z gospodarskim zlomom nadškofije Maribor in reševanjem te težavne situacije. Po svojih najboljših močeh sem se trudil, da bi z domačimi in tujimi sodelavci kar najbolj omilili posledice; a, žal, iz različnih razlogov nismo bili uspešni,« je dejal Turnšek.

Glavan začasno v Ljubljano, Lipovšek v Maribor

Naslednikov Stresa in Turnška za zdaj še niso imenovali, pač pa sta bila imenovana apostolska administratorja obeh nadškofij. Ljubljansko nadškofijo bo tako kot administrator začasno vodil novomeški škof Andrej Glavan, mariborsko pa celjski škof Stanislav Lipovšek.

Stres je v intervjuju za radio Ognjišče dejal, da zna postopek iskanja novih nadškofov trajati precej časa. »Veseli bomo lahko, če ju bomo dobili za veliko noč,« je dejal.

Tako Stres kot Turenšek se ne bojita, da bi zaradi tega v Cerkvi prišlo do kakšnega »mrtvila.« Po njunem mnenju se danes ni zgodilo nič katastrofalnega, zaradi česar ne pričakujeta nobenih posledic za cerkev na slovenskem.

Oba se bosta za nekaj časa umikata iz duhovniškega življenja. Stres je napovedal zbližanje s svojo prvo ljubeznijo - filozofijo, Turnšek pa se bo posvetil teologiji.

Vatikan k odstopu pozval nadškofa Stresa in Turnška

Papež Frančišek oz. pristojni rimski organi so po informacijah Dnevnika k odstopu pozvali ljubljanskega nadškofa dr. Antona Stresa in mariborskega nadškofa dr. Marjana Turnška. Dnevnik sklicujoč se na dobro obveščene rimske kroge navaja, da bodo za mariborsko finančno polomijo naposled odgovarjali tudi najvišji kleriki.

Odločitev naj bi po navedbah časnika apostolski nuncij Juliusz Janusz morda sporočil že danes. »Oba, a nadškof Stres v večji meri, sta s svojimi finančno tveganimi odločitvami v letih pred krizo, zlasti po letu 2003, dejavno prispevala k finančnemu zlomu mariborske nadškofije,« piše Dnevnik.

Krašovec in Kramberger že kaznovana

Po Francu Krambergerju, predčasno upokojenem mariborskem nadškofu, ki se je moral umakniti iz javnega življenja, Alojzu Uranu, upokojenem ljubljanskem nadškofu, ki bi moral že lani v Trst in Mirku Krašovcu, ki se je moral aprila letos umakniti na avstrijsko Koroško, sta Stres in Turnšek že peta klerika, ki jim je Rim naložil umik bodisi iz javnega življenja bodisi iz domovine (ali pa iz obojega).

Kardinal Franc Rode je nazadnje dejal, da je kazen za Krašovca upravičena in dodal, da bodo morali krivci odgovarjati za grehe mariborske nadškofije, ki je s svojimi podjetji nakopičila na stotine milijonov evrov izgube.

Kršeno kanonsko pravo

Iz Vatikana je bilo doslej jasno sporočeno, da sta dve komisiji papeževih odposlancev natančno pregledali poslovanje in nedvoumno ugotovili, da je bilo s ključnimi odločitvami kršeno kanonsko pravo, ki poslovnega hazardiranja ne dopušča. Kdo jih je sprejel, je bilo javno znano vsaj od prvega Krašovčevega pisma - in sicer Škofijski gospodarski svet oz. v njegovem imenu tedanji najožji Krambergerjev pomočnik Anton Stres, poroča Dnevnik.

Štuhec: Ukrep je prehud

Teologa Ivana Štuheca je odstop nadškofov Antona Stresa in Marjana Turnška prizadel, saj je prepričan, da sta bila primerni osebi za ta položaj in nista imela namena Cerkve voditi kot finančnega holdinga. Meni, da je ukrep zoper njiju prehiter in prehud, najbolj odgovorni za finančni zlom mariborske nadškofije pa da nekaznovani ostajajo v zaledju.

Po njegovem mnenju bo večina vernikov in klerikov v mariborski nadškofiji zaradi njunega odstopa prizadetih.

Teolog je za STA, opozoril še, da »od te t. i. stroke in ljudi, ki so v teh ustanovah nosili formalno odgovornost, še nihče ni bil kaznovan.«

V Vatikanu se je o tem govorilo že dlje časa

Zunanji minister Karl Erjavec glede odstopa Antona Stresa in Marjana Turnška pravi, da se je v Vatikanu že nekaj časa govorilo, da bi se lahko to zgodilo.» V diplomatskih krogih se je kazalo veliko nezadovoljstvo s tem, kar se je zgodilo v Sloveniji,« je pojasnil in dodal, da se je nezadovoljstvo čutilo tudi, ko je bil na obisku v Vatikanu.

»Papež je pač pozval, da naj odstopita in to sta tudi storila,« je dejal Erjavec v izjavi za medije v Naklem.

Pahor zaželel vse dobro Stresu

Po mnenju predsednika republike Boruta Pahorja so bili po osebni zaslugi dosedanjega ljubljanskega škofa Antona Stresa »premagani mnogi stari predsodki in je postal dialog različno mislečih bolj pristen in iskren.«

Pahor je v telefonskem pogovoru Stresu zaželel veliko osebnega zadovoljstva in vse dobro.