Park presihajočih jezer prehitel plinovod

V Pivki so prepričani, da država ne bo mogla speljati plina skozi krajinski park.

sre, 11.03.2015, 09:00
Plinovod M8 Kalce–Jelšane

 

Vstopna točka plinovoda s 1200 milimetri notranjega premera je na hrvaško slovenski meji predvidena med Sušakom in Liscem. Plinovod bo dolg 59 kilometrov, delovni pas pa bo širok 35 metrov.

Pivka – Če občina Pivka junija lani ne bi razglasila Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera, bi vlada najbrž že potrdila izbrani najustreznejši koridor za plinovod M8 Kalce–Jelšane s povezavo do LNG terminala na Krku. A ker je sprememba pivškega odloka malo verjetna, ministrstvo za okolje in prostor išče rešitev, kako bi plinovod, ki menda nima škodljivih vplivov, kljub vsemu speljali skozi park.

»Občina Pivka ne bo spreminjala odloka, s katerim je zavarovala območje pivških presihajočih jezer. Sprememba koridorja, na primer po zahodni strani pivške doline, kjer že poteka daljnovod, bi bila hitreje izvedljiva kot sprememba odloka,« zatrjuje Pivški župan Robert Smrdelj. In tudi če bi odlok, ki onemogoča umestitev velikih infrastrukturnih objektov v park, spremenili, bi to verjetno trajalo več kot pol leta, zagotovo pa dlje kot premestitev koridorja. Še bolj pa bi bila verjetna upor oziroma oblikovanje civilne iniciative ter ustavna presoja, kar vse bi dodatno zavleklo pripravo predloga državnega prostorskega načrta (DPN) za plinovod, pojasnjuje župan.

»Za soglasje nas niso vprašali«

Priprava DPN traja že od leta 2007, tako da Slovenija za sosedi Hrvati, ki so svoj plinovod v prostor že umestili, močno zaostaja, projekt pa je postal ponovno zelo aktualen po propadu Južnega toka. Razgrnitev in javne obravnave študije variant so bile v občinah Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna, kjer bi dobili tudi svoje postaje za oskrbo, izvedene konec leta 2012. Za prenosni plinovod M8 Kalce–Jelšane, ki bi Sloveniji omogočil novo transportno pot in dostop do novih virov, tudi povezavo do plina iz Kaspijskega bazena, so bile po zagotovilih podjetja Plinovod pridobljene vse strokovne podlage in soglasja za najugodnješo traso.

Vendar župan Smrdelj to zanika. »Za takšno soglasje nas ni nihče zaprosil, za izbrano traso pa smo izvedeli šele oktobra 2014,« je pojasnil. Na okoljsko poročilo je pozitivno mnenje sicer izdal tudi Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), ker da plinovod ne bi pomenil uničenja kakšne naravne vrednote, vendar so v mnenju opozorili, da bo prostor celostno zavarovan z odlokom, do katerega je imela občina Pivka po zakonu o ohranjanju narave vso pravico, so pojasnili z ZRSVN.

Za Plinovod zgolj formalno pravni zaplet

Podobno menijo v društvu Drobnovratnik, ki deluje na območju nekdaj načrtovanega regijskega parka Snežnik. »Podpiramo zvarovanje prostora z eno najvišjih stopenj ohranjene biotske pestrosti kot celote. Če plinovod že mora biti, potem naj poiščejo drugo traso,« pojasnjuje predstavnica društva Špela Habič.

Za podjetje Plinovod je to zgolj formalno pravni zaplet, ki ga je treba odpraviti. »Gre za projekt skupnega interesa v Evropski uniji, pri katerem so bile vse strokovne rešitve argumentirane. Ker torej ne gre za strokovni zaplet temveč formalno pravni zaradi neusklajenosti občinskega odloka z DPN v pripravi, družba Plinovodi zagovarja rešitev, ki bi nastale prepreke za nadaljevanje postopka DPN odpravile,« pojasnjujejo v podjetju. Prepričani so, da bi »kakršenkoli odmik od predloga najustreznejše variante predstavljal slabšo prostorsko rešitev in da v tem trenutku ne izključujejo nobene možnosti«.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) zdaj išče rešitve, ki bi omogočale, da se varianto, ki je zdaj izbrana kot najustreznejša, izvede znotraj območja krajinskega parka, brez škodljivih vplivov na naravo in okolje, po vzoru na primer parkov Ljubljansko barje in Radensko polje, kjer odloki dopuščajo izjeme pri graditvi infrastrukture.

O konkretnih rešitvah z MOP še ne govorijo. Uveljaviti bi bilo mogoče prevlado javne koristi ali celo sprejeti državni odlok, ki bi dopustil izjemo v pivškem primeru, nato pa tudi v drugih.

Prijavi sovražni govor