Parkirne težave gibalno oviranih sredi mesta, na Miklošičevi

Na Miklošičevi cesti je čedalje manj parkirnih prostorov za invalide, pa še te pogosto zasedajo avtomobili brez oznake za invalide.

Andreja Žibret, Ljubljana
čet, 12.01.2012, 09:00

Policisti so lani v središču mesta ugotovili 36 kršitev določil o prepovedi parkiranja na prostoru za invalide, predlanskim pa 14, je povedal Vinko Stojnšek, tiskovni predstavnik ljubljanske policijske uprave. Pogosto opažajo, da ko voznik zaradi globe ali odredbe policista ali mestnega redarja zapusti parkirni prostor za invalide, to mesto takoj zasede drug voznik, kar kaže na splošno prometno nekulturo. Policija sicer zaradi drugih nujnih nalog ne more ves čas nadzorovati samo določenega dela ulice, s tem se bolj ukvarjajo mestni redarji. Po zakonu o pravilih cestnega prometa je globa za takšne voznike 120 evrov, do julija lani pa je bila 80 evrov.

Napoved

Dovolj prostora je pred hotelom Union, ki stoji blizu starega mestnega jedra, vendar so tam parkirišča samo za goste. Na MOL obljubljajo, da bodo v slepem delu Miklošičeve ulice uredili dodatna parkirna mesta za invalide, da jim bo bliže do Prešernovega trga in starega mestnega jedra.

Ljubljana – Na Miklošičevi cesti je čedalje manj parkirnih prostorov za invalide, pa še te zaradi vse slabše kulture meščanov in obiskovalcev pogosto zasedajo avtomobili brez oznake za invalide, nas je opozorila bralka, ki ima moža na vozičku.

Naši bralki se je že zgodilo, da je morala v stiski na Miklošičevi cesti nepravilno parkirati, ker je prostor za invalide zasedal avtomobilom brez oznake za invalide, in za to plačati kazen; tudi invalidi jo namreč plačajo, če parkirajo nepravilno. Povrhu je v bližini, na Trdinovi ulici 10, policijska postaja. Bralka ima občutek, da policisti niso učinkoviti pri pisanju kazni za vozila neinvalidov na prostorih za invalide.

Štirje prostori za invalide

Pri Delavski hranilnici na Miklošičevi 5 ter knjigarni in papirnici Mladinske knjige na Miklošičevi 16 sta bila včasih dva parkirna prostora, zdaj je samo še eden, čeprav je dovolj prostora za dva; opaža, da je še ta pogosto zaseden. Pri Medexovi prodajalni na številki 30 je eno parkirno mesto, ki pa je od središča preveč oddaljeno. Težko je namreč porivati težak voziček po vsej ulici, če hočeš priti do Prešernovega trga. Peter Skušek, vodja prometnega odseka na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet, je pojasnil, da so na Miklošičevi štirje parkirni prostori za invalide, v mestu jih je skupno 80: »Dodatna mesta za invalide so na javnih parkiriščih, v garažnih hišah, na parkiriščih pred poslovnimi objekti in ponekod na parkiriščih za stanovalce. V parkirni hiši pod Kongresnim trgom je za invalide več kot 30 mest.«

Bralka ugotavlja, da je dovolj prostora pred hotelom Union, blizu starega mestnega jedra, vendar so tam parkirišča samo za goste, nihče pa ne pomisli, da bi namenili vsaj dva prostora tudi za invalide, tako kot je bilo včasih. Po Skuškovih besedah bodo predlog, če bo mogoče, upoštevali in na slepem delu Miklošičeve uredili dodatna parkirna mesta za invalide.

Bralka še sprašuje: če se lahko župan pripelje do magistrata, zakaj se ne bi mogli invalidi? Na mestni občini, ki je letos (med 114 mesti) prejela posebno priznanje evropske komisije za krepitev dostopnosti v prometu in povezani infrastrukturi, odgovarjajo, da to ne drži: »Župan se v petih letih županovanja niti enkrat ni pripeljal z vozilom do mestne hiše. Svoje vozilo parkira na parkirišču na Krekovem trgu, tako kot drugi funkcionarji MOL ter vodje oddelkov in služb.«

Nekulturni vozniki

Bralka pravi, da imata z možem lepe spomine na Pariz, kjer sta začutila popolnoma drugačno kulturo, parkirišč za invalide je dovolj, tudi pod Eifflovim stolpom. Pri nas pa je težko priti do banke ali na tržnico, kjer sta edina dva parkirna prostora za invalide ves čas zasedena. Skušek pojasnjuje, da v bližini tržnice na splošno primanjkuje parkirnih prostorov, zato je predvidena gradnja podzemne parkirne hiše.

Kaj mesto naredi za to, da bi voznike ozavestilo, da naj ne parkirajo na prostorih za invalide? Skušek meni, da je zakonodaja jasna, vendar se žal ne upošteva: »Parkirna mesta, rezervirana za invalide, so jasno označena s predpisano prometno signalizacijo. Gre za problem prometne kulture, ne pa za neznanje.«

Kot pravi bralka, še nikoli ni videla, da bi kakšen avtomobil brez invalidske nalepke, ki je parkiran na mestu za invalide, imel lisice. Mag. Andrej Orač, vodja mestnega redarstva, zatrjuje, da namenjajo posebno skrb nadzoru nad temi parkirnimi prostori. Nepravilno parkirana vozila odstranjujejo s pajki, ne z lisicami, saj bi tako parkirno mesto ostalo neupravičeno zasedeno. Redarji so predlanskim zoper tovrstno nepravilno parkiranje izdali 1739 obvestil o prekršku, lani do sredine decembra pa 1655. Skupnega podatka, koliko denarja od teh kazni se je nabralo v mestni blagajni, za zdaj nimajo, ker so prekrškovni postopki v različnih fazah: v izterjavi, na sodišču itn.



Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se