Tiskane izdaje
Pavliha je v sporočilu za javnost opozoril, da za zahtevo po izločitvi ni veliko časa, saj mora Slovenija, če bi se za to odločila, izpodbijati imenovanje hrvaškega arbitra v 30 dneh po uradni notifikaciji njegovega imena.
Na zunanjem ministrstvu so za STA povedali, da Hrvaška uradno še ni predlagala svojega člana arbitražnega sodišča. Državi morata namreč v skladu z 2. členom arbitražnega sporazuma v 15 dneh po opravljenih imenovanjih predsednika in dveh članov arbitražnega sodišča s seznama Evropske komisije imenovati še po enega člana arbitražnega sodišča. Tega Hrvaška še ni storila, MZZ pa želi slediti postopku in počakati, da Hrvaška tudi uradno predlaga svojega predstavnika za člana arbitražnega sodišča.
Po njegovem imenovanju bo Slovenija skrbno ocenila razloge in možne posledice zahteve po izločitvi ter na podlagi te ocene tudi sprejela najboljšo rešitev, so za STA še sporočili z MZZ. Dodali so, da zunanje ministrstvo dobro pozna stališča hrvaških mednarodnih pravnikov do slovensko-hrvaškega mejnega vprašanja, kar bo tudi pomemben element pri sprejemanju končne odločitve.
Slovenija in Hrvaška sta se 17. januarja letos dogovorili o imenovanju predsednika in še dveh članov arbitražnega sodišča s seznama Evropske komisije. Predsednik sodišča bo Francoz Gilbert Guillaume, preostala člana pa Nemec Bruno Simma in Britanec Vaughan Lowe. Pred tem je Hrvaška že odločila, da bo njen arbiter Vukas, Slovenija pa je izbrala Jerneja Sekolca, sedaj pa bosta morali to še uradno sporočiti.
Pavliha je sicer v svojem dopisu pojasnil, da je eden od razlogov za izločitev arbitra lahko t. i. »issue conflict«, ko je arbiter pred začetkom arbitražnega postopka izrazil mnenje o katerem od pravnih ali dejanskih spornih vprašanj, saj od takega arbitra ni mogoče pričakovati, da bo neodvisno in nepristransko odločal.
Če bi Vukas objavljal splošna mnenja, ki se ne nanašajo na konkreten problem pred arbitražo, to ne bi bilo sporno. Drugače pa je, ko arbiter zagovarja svoje specifično stališče v zvezi z določenim arbitražnim primerom, poudarja Pavliha.
Vukas je tako med drugim že raztolmačil izraz "odprto morje" in trdil, da arbitražno sodišče Sloveniji ne bi smelo dosoditi dimnika oziroma koridorja, po katerem bi ladje plule v slovenske teritorialne vode, temveč le služnostni prosti prehod. Iz Vukasovih javnih stališč je torej očitno, da ima o zadevi že izdelano mnenje, kar pomeni, da ni primeren za funkcijo arbitra, meni Pavliha.
Kot še poudarja, je njegovo imenovanje tudi v nasprotju z arbitražnim sporazumom. Sporazum namreč predvideva, da arbitražno sodišče vodi postopek v skladu z izbirnimi pravili Stalnega arbitražnega sodišča za razsojanje v sporih med dvema državama. Ta pa določajo, da je mogoče vsakemu arbitru oporekati njegovo nepristranskost ali neodvisnost, če obstajajo takšne okoliščine. To mora država storiti v 30 dneh po uradni notifikaciji imenovanja spornega arbitra. Če se Hrvaška ne bi strinjala, pa bi o tem odločal predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu.
Pavliha ob tem poudarja, da so slovenskemu arbitru Sekolcu nekateri politiki očitali pretirano nepristranskost in molčečnost, ker ni želel komentirati spora. Ravno ta očitek pa je po oceni Pavlihe največja prednost Sekolca in nenazadnje njegova dolžnost na podlagi mednarodnih pravil.
Slovenija lahko oceni tudi drugače in upa, da bo ravno zaradi pristranskosti Vukasa slovenski arbiter Sekolec pri preostalih tujih arbitrih užival večji ugled, vendar to ni več strokovna temveč povsem politična in diplomatska odločitev, je še menil Pavliha.
