Pipistrelova proizvodnja v Italiji bo skokoviteje rasla kot pri nas

Novo proizvodno halo v Gorici bodo odprli aprila, do leta 2018 bodo zgradili še eno.

Objavljeno
31. december 2015 10.41
acr pipistrel

Gorica - Približno šest tisoč kvadratnih metrov veliko novo proizvodno halo Pipistrela bodo v sosednji Italiji odprli predvidoma aprila, naložba pa je vredna kar pet milijonov evrov. Pridobitvi se bo do leta 2018 pridružila še ena, in sicer približno štiri tisoč kvadratnih metrov velika hala v vrednosti treh milijonov evrov.

Gradnja v Gorici se je začela lansko poletje, brez ovir pa seveda ni šlo: svetovno znani proizvajalec ultralahkih letal se je namreč moral soočiti s težavami z dokumentacijo in odkritjem več ton zakopanega azbesta, ki je tam ostal od prejšnjih hangarjev, do najdbe neeksplodiranih eksplozivnih sredstev iz prve svetovne vojne. Kot pravi direktor in lastnik Pipistrela Ivo Boscarol, je italijanska letalska agencija za civilno letalstvo upoštevala vrednost del, ki so nastala na ta račun, pri odplačevanju koncesije.

»Zdaj imamo koncesijo plačano za prihodnjih štirideset let,« poudarja. Prva od dveh proizvodnih hal v Italiji je trenutno 80-odstotno dokončana, odprli naj bi jo aprila prihodnje leto, s sestavljanjem letal pa bodo začeli že maja. Zanimanje za zaposlitev v Pipistrelovi italijanski družbi je izjemno: po Boscarolovih besedah so samo iz Italije prejeli že osemsto prošenj za delo, medtem ko jih je iz Slovenije prišlo okrog 75. Aprila bodo namreč v Italiji zaposlili med 15 in 20 novimi sodelavci, do konca leta okrog 30, potem pa se bo število zaposlenih povečevalo glede na število letal. Po zdajšnjih načrtih naj bi v Italiji vsak dan nastalo eno letalo, tu pa naj bi delo v prihodnje našlo okrog dvesto ljudi.

Direktor Pipistrelove italijanske družbe po postal Peter Boscarol, nečak Iva Boscarola. »V Italiji bodo nastajale predvsem panthere, poleg tega bodo tu zaživeli programi, ki bodo namenjeni zlasti ameriškemu in avstralskemu trgu, ter ostali programi. S prvo halo bomo dobili prostore za končno montažo in testne lete, z drugo pa še površine za servis in stranke,« razlaga Peter Boscarol.

Po besedah Iva Boscarola pa je že prva hala zelo ambiciozno zastavljena s stališča varčevanja z energijo. »Posebnost te hale je, da ima oboke z razmakom tridesetih metrov ter da ti niso betonski, ampak so narejeni približno kot letalsko krilo. Lupina je iz vlaken, na sredini pa je stiropor, tako da je konstrukcija izredno lahka in toplotno zaščitena«. Boscarol sicer v prihodnjem letu pričakuje velik skok na vseh področjih.

»Proizvodnja se bo v Italiji skokoviteje povečevala kot v Sloveniji zaradi panther, ki so tudi dražje. A tudi v Sloveniji imamo na račun posla z Indijci in novih programov - Evropska komisija je namreč potrdila povečanje teže za električna letala, mi pa smo v tem trenutku praktično edini, ki smo pripravljeni za trg - veliko načrtov. Predvsem pričakujemo skokovito rast električnih letal na evropskem trgu. Leto 2016 bo zaznamovalo tudi popolnoma električno štirisedežno letalo na gorivne celice, ki naj bi poletelo proti koncu leta. To bo prvo električno letalo, ki bo sposobno z večjo hitrostjo in štirimi potniki preleteti nekaj tisoč kilometrov daleč, kar pomeni osnovo za uporaben električni letalski promet«.

Boscarol je še prepričan, da se jim zaradi zgodovinskega posla za nabavo 194 letal indijski vojski vsaj za prihodnjih deset let ni bati za prihodnost Pipistrela. »Primata na področju letal z električnim pogonom si nočemo vzeti, saj smo prepričani, da je letalstvo na električni pogon tisto, ki ima največjo prihodnost,« meni.