Ustanovili Svet za odziv na sovražni govor

Nastal je v okviru projekta Z (od)govorom na sovražni govor, v njem pa sodeluje več institutcij. Predseduje mu Pirc Musarjeva.
Objavljeno
29. januar 2015 17.04
Portret Nataša Pirc Musar, Ljubljana, 10.September2014
Ni. Č., Delo.si, STA
Ni. Č., Delo.si, STA
Ljubljana - V okviru projekta Z (od)govorom na sovražni govor, ki ga s partnerji izvaja Mirovni inštitut, so ustanovili Svet za odziv na sovražni govor. Svet, ki mu predseduje Nataša Pirc Musar, se bo na primere sovražnega govora odzival z javnimi izjavami. Pobudniki so namreč prepričani, da je najboljši odgovor na sovražni govor več govora o tej temi.

Po besedah Veronike Bajt z Mirovnega inštituta ugotavljajo, da je nestrpna, ksenofobna in diskriminatorna javna retorika vse bolj del javnega komuniciranja. Če se na sovražni govor ne odzovemo, mu dopuščamo, da se neovirano uveljavlja v prostoru javne razprave, meni.

Svet za odziv na sovražni govor je zastavljen kot neodvisno telo, povezati pa želi širok nabor zainteresiranih posameznikov, ki delujejo v okviru civilne družbe, medijev, izobraževanja in državnih organov. Sestavlja ga devet posameznikov, ki v svetu ne zastopajo nobene interesne skupine ali institucije, delujejo pa prostovoljno.

Za predsednico sveta so izvolili nekdanjo informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar, v svetu pa so še namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek, socialna psihologinja s fakultete za družbene vede Metka Mencin Čeplak, Brankica Petković z Mirovnega inštituta, aktivist za človekove pravice Mitja Blažič, Lija Mihelič iz prijavne točke Spletno oko, novinarka Lea Širok, ilustrator Ciril Horjak - dr. Horowitz in pevec Zlatko.

Kot je napovedala Petkovićeva, je prvi odziv sveta pričakovati kmalu. Ob tem je poudarila, da svet nima možnosti sankcioniranja, ampak želijo na neprimeren govor opozarjati z besedo in javno razpravo o tem. Veliko sovražnega govora se po njenih besedah generira iz politike.

Rovšek je med drugim spomnil, da slovenska kazenska zakonodaja sovražni govor opredeljuje zelo ozko, v projektu pa želijo pokriti tudi področje v javnosti nesprejemljivega govora. Prav zato bodo v svetu po njegovih besedah pozornost namenili tudi definiciji sovražnega govora.

V pravilih o delovanju sveta so sicer zapisali, da bodo pri svojem delu upoštevali definicijo Sveta Evrope, ki sovražni govor označuje kot »vsako obliko izražanja, ki širi, razpihuje, spodbuja ali opravičuje rasno sovraštvo, ksenofobijo, anisemitizem ali druge oblike sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti, kar vključuje nestrpnost, izraženo z agresivnim nacionalizmom in etnocentrizmom, diskriminacijo in sovraštvom proti manjšinam, migrantom ali osebam z migrantskim ozadjem«.

Projekt Z (od)govorom na sovražni govor, ki se delno financira tudi iz norveškega finančnega mehanizma, izvaja Mirovni inštitut v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani, varuhom človekovih pravic in Multimedijskim centrom Radiotelevizije Slovenija. V okviru projekta načrtujejo različne povezovalne in osveščevalne dejavnosti, v središču pa je vzpostavitev Sveta za odziv na sovražni govor, ki so ga predstavili na današnji novinarski konferenci.