Pisanje zakona še vedno kot »bajke in povesti« o Lipici

Sadovi finančne injekcije so obrodili, vendar še vedno ni za plače v turizmu.

Objavljeno
23. februar 2016 21.02
Dragica Jaksetič
Dragica Jaksetič
Lipica – V predlogu novele zakona o Kobilarni Lipica, ki so ga pripravili na gospodarskem ministrstvu in s katerim naj bi v javni gospodarski zavod združili javno službo vzreje lipicancev in lipiško gostinstvo, je vladna zakonodajna služba ugotovila nepoznavanje razmer na terenu in številna protislovja. Medtem pa je denar za plače natakarjem in kuharjem, ki z brezplačnim delom od novega leta rešujejo Lipico Turizem, poiskal sindikat.

Sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je novembra opozicijskim poslancem, med njimi Violeti Tomić, ki je nanizanko o Lipici označila za »bajke in povesti o Lipici«, pojasnjeval, da finančnih argumentov za združevanje vzreje konj in turizma pod skupno streho res še nimajo, a da »verjamejo, da bo ta zgodba dobra«, vendar dobre zgodbe niti po letu dni, odkar so gostinsko podjetje Lipica Turizem prenesli na SDH, še vedno ni.

Direktorat za konje

Gospodarsko ministrstvo je predlog sprememb zakona, ki je bil sprejet leta 2014 skladno z ugotovitvami računskega sodišča iz aprila 2012, v začetku februarja res poslalo v medresorsko usklajevanje, vendar so ga raztrgali že v vladni zakonodajni službi, nasprotujejo pa mu tudi na finančnem in kmetijskem ministrstvu. Tu med drugim zato, ker menijo, da pogojev in normativov reje lipicancev ne more določati direktorat za turizem. Računsko sodišče s predlogom novele ni seznanjeno.

Predlog novele, pod katero je podpisana v. d. generalne direktorice direktorata za turizem in internacionalizacijo Eva Štravs Podlogar, temelji na nekaterih predpostavkah o razmerah v Lipici, ki ne držijo, ugotavljajo v vladnem sekretariatu. Po podatkih SDH je imela Lipica Turizem do leta 2015 akumulirane 2,4 milijona evrov izgube, vendar iz novele ni jasno, kako bo novi, skupni zavod te izgube pokrival. Predlagatelji hotelov ne bi dali v najem, a ne povedo, s čigavim denarjem bo država hotele in pripadajoč bazen obnavljala. Jasno jim je, da se je prej, ko sta bila javni zavod in hčerinsko gostinsko podjetje ločena, denar pretakal, ne povedo pa, kako se pod skupno streho ne bo. V uvodu trdijo, da novela naj ne bi dodatno obremenjevala državnega proračuna, a so izračunali, da bi morala država do leta 2019 vsako leto, poleg sedanjih 2,8 milijona evrov, novemu zavodu primakniti še od 324.000 do 675.000 evrov za delovanje, samo za plače natakarjev in gostinskega osebja pa vsako leto še 500.000 evrov.

Kobilarno Lipica je lani obiskalo 78.000 gostov, 8000 več kot leta 2014. Prihodke od tržnih dejavnosti so povečali z 800.000 na 906.000 evrov, leto 2015 bodo končali s 60.000 evrov izgube. Lani so po zaslugi 6,3 milijona evrov kohezijske injekcije pridobili muzej kočij in hišo kulinarike, tržili bodo prenovljene predavalnice in spominke, pripravljajo pa nove produkte, tako da leta 2016 pričakujejo 1,2 milijona prihodkov iz tržnih dejavnosti. Lipica Turizem je leto 2014 sklenila z 235.000 evri izgube, lanska pa bi znašala približno 90.000 evrov, če ji ne bi bilo treba plačevati 16.600 evrov mesečne najemnine za hotel Maestoso. Sindikat gostinstva in turizma, kot je povedala njegova sekretarka Katja Leban, bo jamčil za 60.000 evrov posojila pri Delavski hranilnici za pol decembrske plače (in ne še za januarsko) in pol lanskega regresa.