Tiskane izdaje
Ljubljana, Celje – Kmetijska zemljišča so obremenjena s pesticidi, delujoča in stara industrijska območja s težkimi kovinami, mesta, vrtovi in igrišča z vsem mogočim ... Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) z novo uredbo, ki bo v javni obravnavi do 16. avgusta, močno zvišuje dovoljene vsebnosti strupov v zemlji in s tem administrativno spreminja sedanje stanje. Za zdravje prebivalcev in kakovost hrane to ne pomeni izboljšanja, ampak poslabšanje.
Naravovarstvenik in kemik Tomaž Ogrin z Instituta Jožefa Stefana opozarja, da je uredba korak nazaj: »Namesto da bi izboljševali kakovost tal, jo slabšamo. Kar je bilo še včeraj nedovoljeno preseganje težkih kovin in drugih onesnažil v tleh, naj bi bilo v prihodnje dovoljeno. To je res cinično darilo zanamcem in tudi nam. Na račun večje kemizacije tal bo zdravstvena blagajna še bolj obremenjena, a to ministrstva za okolje ne zanima, saj zdravje ni njegovo področje, kmetijstvo in živilska veriga pa tudi ne. Takšna usmeritev je prav nasprotna trajnostnemu razvoju.«
O čem govori Ogrin? MOP je pripravil uredbo o stanju tal, ki naj bi nadomestila uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh iz leta 1996. V novi uredbi ni mejnih, opozorilnih in kritičnih vrednosti, temveč so dopustne vsebnosti onesnaževal ločene po vrsti rabe zemljišč za otroška igrišča, kmetijska zemljišča, stanovanjska in industrijska območja.
Sprostitev strupov
MOP v osnutku uredbe zelo povečuje mejne vrednosti in jih po novem imenuje standardi. Pri arzenu je, denimo, sedanja mejna vrednost 20 miligramov na kilogram (mg/kg). Nova uredba bi na otroških igriščih dopuščala 25, na kmetijskih zemljiščih pa 50 mg/kg arzena. Svinca je zdaj na igriščih in poljih lahko največ 85, v prihodnje bi ga smelo biti na otroških igriščih 150, na vrtičkih 300, na drugih površinah za pridelavo hrane pa celo do 800 mg/kg.
Ogrin pravi, da je načrtovana uredba v nasprotju z zakonom o varstvu okolja, ki zapoveduje preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja ter ohranjanje in izboljševanje njegove kakovosti.
Uredba omogoča večje onesnaževanje. Marsikje, kjer so tla čezmerno zastrupljena, na primer v Kidričevem, Idriji, Zasavju in Celjski kotlini – za Zgornjo Mežiško dolino velja poseben zakon o okoljski sanaciji –, bi nova uredba zmanjšala čezmerno onesnažena območja. Seveda ne dejansko, ampak administrativno, s tem bi omogočila različne rabe prostora, ki bi izgubil status povsem degradiranega.
Na MOP pravijo, da se standardi kakovosti tal med članicami EU razlikujejo, pri določanju parametrov pa so izhajali predvsem iz avstrijske in nemške zakonodaje. Tla, kjer bo ugotovljeno slabše stanje, bodo po napovedih ministrstva razvrstil v območje z visoko stopnjo tveganja, uvedli bodo monitoring in vsakih pet let preverjali stanje.
Papirnato izboljšanje
»Stroški prihodnje sanacije Celjske kotline bi se s pisarniškim zmanjševanjem onesnaženega območja bistveno znižali,« na namen predlagatelja uredbe opozarja Ribarič Lasnikova. Vzpostavile bi se lahko nesmiselne razmere: s povišanjem standardov bi industrijske cone postale neproblematične, že v bližnjem stanovanjskem naselju bi bili ljudje izpostavljeni nevzdržnim razmeram.
Tudi Boris Šuštar iz Civilnih iniciativ Celja (CIC) si že več let prizadeva za sprejetje predpisov za izboljšanje bivalnega okolja v mestu in okolici, predvsem pa zdravja prebivalstva, ki je izpostavljeno boleznim, ki so posledica izpostavljenosti težkim kovinam. Šuštar razlaga, da uredba sicer ne bi spremenila statusa najbolj onesnaženih celjskih industrijskih predelov, a onesnaženosti okolja ne bi izboljšala in tudi zdravstvenih tveganj ne bi zmanjšala: »Zastrupljenost okolja in ljudi jih ne zanima. Namen uredbe je zakonsko zmanjšati onesnaženo območje, ki potrebuje okoljsko sanacijo, ter število prebivalcev, ki lahko zahtevajo odškodnino. Gre za prozoren poskus, da se država in onesnaževalci izognejo odgovornosti in stroškom.«
Občina v precepu
Čeprav se Mestna občina Celje zadnja leta nekoliko bolj trudi z obveščanjem občanov o onesnaženosti tal in priporočili za ravnanje, nam niso odgovorili na vprašanje, kako komentirajo predvideno izboljšanje dopustnih standardov in kakšne pripombe imajo na uredbo. S stališča oblasti je zadržanost razumljiva, saj se tudi občina spopada z omejenim prostorskim razvojem zaradi degradiranosti tal, Celjanom pa deli nasvete, kako varneje vrtnariti. Analiza tal, ki jo MO Celje pri tem uporablja, je iz leta 1989.
