Barbara Hočevar, notranja politika
Ljubljana – Pred 25. marcem bo Komisija Pravičnost in mir (KPM) pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) verjetno znova pozvala vernike, naj gredo na referendum o družinskem zakoniku in »izpolnijo državljansko dolžnost«. Vendar tega ne štejejo kot sodelovanje v kampanji.
»Spodbujamo vas, da se v sedanjih javnih razpravah o spornem družinskem zakoniku dejavno zavzamete za obrambo doslej veljavnega pojmovanja družine in za to storite vse, kar je v vaši moči. Če bomo to morali braniti s pomočjo referenduma, vas pozivamo, da se ga množično udeležite in glasujete proti poskusom, da bi tisti družini, ki se ji imamo vsi skupaj zahvaliti, da smo to, kar smo, postavili ob bok druge oblike skupnega življenja, ki ne morejo enakovredno opraviti vloge prave družine,« so slovenski škofi zapisali v pastirskem pismu za postni čas 2012.
Duhovniki bodo vernike s to temo nagovorili vsaj še enkrat. »KPM oziroma SŠK pred vsakokratnimi volitvami in referendumi s posebno izjavo poziva vernike, da se jih udeležijo in izpolnijo državljansko dolžnost. Verjetno se bo tako odločila tudi v primeru referenduma o družinskem zakoniku,« nam je pojasnil tajnik KPM dr. Tadej Strehovec.
Po njegovih besedah se SŠK ne bo dejavno vključila v referendumsko kampanjo, ne bo odprla transakcijskega računa v ta namen, niti se ne bo povezovala s katero drugo organizacijo. Znano pa je, da so doslej podpirali Civilno iniciativo za družino in pravice otrok, ki je zbrala podpise za razpis referenduma – med drugim so povabili vodjo iniciative Aleša Primca, da je 15. avgusta nagovoril vernike na Brezjah pred mašo ob prazniku Marijinega vnebovzetja.
Redefinicija vrednote družine, ki je v nasprotju z naravo, postavljanje pravic istospolnih do posvojitve nad pravico otroka, da ima mamo in očeta, in člen, da imajo istospolne partnerske skupnosti pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, s čimer se po Strehovčevem mnenju vzpostavlja pravna podlaga za uzakonitev nadomestnega materinstva in izkoriščanje revnih žensk v reproduktivne namene istospolno usmerjenih, so med tistimi točkami zakonika, ki so za KPM problematične. Menijo tudi, da bi se z zakonikom vzpostavile pravne podlage za spremembo izobraževalnih programov v šolah in uvajanje »ideološko spornih protidružinskih vsebin«. Pravice otrok, ki že živijo v istospolnih skupnostih, pa bi bilo, tako Strehovec, mogoče urediti v zakonu o registraciji istospolnih parov.
O družbenih vprašanjih?
»Mislim, da Cerkev ima načelno pravico izrekati se o družbenih vprašanjih, ki v nekem trenutku postanejo politična. Ne odrekam ji niti tega, da podpre neko politično opcijo na volitvah. Vendar se s tem izpostavi tveganjem, da se izkaže kot neposredna politična sila. Ko se vplete v prvi osebi, izgubi status moralnega univerzuma, nesporne moralne instance, ki si jo prevzema, in postane ena od strani v bitki,« je komentiral filozof dr. Igor Pribac. Po njegovem mnenju je RKC doslej poskušala vzdrževati relativno nizko stopnjo neposredne udeleženosti v tej bitki za uveljavitev družinskega zakonika.
»Ker je verjetno preračunala, da je to zanjo ugodnejša opcija. Bitko je prepustila Primčevi civilni iniciativi in v ekleziastični strukturi manj izpostavljenemu patru Strehovcu.« Pribac je dodal, da sam škof in metropolit in vodilni moralni teologi niso poudarjali te teme, ko so nastopali v prvi osebi.
»Pravzaprav je to pastirsko pismo najmanj, kar je bilo pričakovati, da bo RKC storila. Je pa njena prepričljivost močno omajana z njenim omajanim statusom, predvsem zaradi finančnih škandalov, v katere se je zapletla, še bolj pa zavoljo njenega nedejavnega spopadanja z njimi. S krivci za nekajstomilijonsko luknjo se je spopadala tako, da ni ničesar storila, kar javnost, zlasti tiste vernike, ki so mali delničarji v teh poslih, vedno bolj skeli. Zatiskanje oči pred tem pa je zanjo verjetno vedno bolj kontraproduktivno.«
Druga točka, pri kateri RKC izgublja ugled, pa so, po Pribčevem razmišljanju, pedofilske afere, v katere so se zapletali posamezni člani pri nas in po svetu.
»To po mojem mnenju Cerkev na neki splošni ravni delegitimira v zasedanju tiste vloge, ki si jo je stoletja dolgo jemala – da so duhovniki, zaobljubljeni Bogu in iz osebne izkušnje neseznanjeni s spolnostjo in družinskim življenjem, najboljši sodniki in arbitri v presojanju, kaj je na tem področju prav in kaj narobe. To vlogo je Cerkev imela, veliko se je ukvarjala s spolno in družinsko moralo, ta bitka za družinski zakonik je samo zadnja v vrsti bitk, ki jih bojuje na tem področju, vendar s precej omajano močjo. Status nespornega arbitra na tem področju se za Cerkev ne spodobi več, in to dandanes menijo širši sloji družbe.«