Plačajte uporabnino ali pa bankomata ne bo!

V Razkrižju so ogorčeni zaradi 5000 evrov letne uporabnine za edini bankomat v občini.

Objavljeno
18. april 2014 21.21
Dejan Karba, Ljutomer
Dejan Karba, Ljutomer
Razkrižje – »Kot župan sem doživel že marsikaj, a uporabnina za bankomat je absurd nad absurdi,« protestira razkriški župan Stanko Ivanušič. NLB je edini bankomat v občini januarja želela ukiniti, zdaj pa za njegovo ohranitev terja od občine 5000 evrov letno. Ker uporabnine noče ukiniti, župan poziva vodstvo banke k odstopu.

Razkriški župan je pisal tudi vladi, a ta je njegovo pismo poslala finančnemu ministrstvu. V načrte največje državne banke se vlada ne sme vmešavati, pravijo na vladi. Naše vprašanje, ali bodo vendarle pomagali eni od najmanjših slovenskih občin in ali bodo protest župana Ivanušiča ignorirali, je ostalo brez odgovora. Tudi na finančnem ministrstvu se do zadeve še niso utegnili opredeliti.

»Poskušali smo najti neko srednjo pot. Žal nam je, da je občina noče sprejeti,« pravijo v NLB in opozarjajo, da je razkriški bankomat eden tistih, kjer je število transakcij manjše od 30 odstotkov povprečnega števila transakcij bankomatske mreže NLB. Prav zaradi nerentabilnosti nekaterih bankomatov oz. zaradi prevelikih stroškov z njimi NLB ukinja 70 bankomatov, a tam, pravijo, kjer so ljudje z argumenti podprli željo o ohranitvi bankomata, so jih pripravljeni pustiti v uporabi: »V banki se pomembnosti bančnega avtomata se še kako zavedamo. A pri tem moramo delovati kot dober gospodar in zato zagotavljati vsaj pokrivanje stroškov, povezanih z delovanjem bančnega avtomata. Vsem, ki so se pritožili, smo zato poslali ponudbo za delno sofinanciranje stroškov«.

Občani Razkrižja se po besedah Ivanušiča zaradi dejanja NLB počutijo ponižane: »Pozivamo slovensko javnost, naj nas podpre pri naših prizadevanjih zoper takšne izume ustanov v državni lasti, ki smo jih pomagali dokapitalizirati vsi davkoplačevalci.« Ivanušič je, kot pravi, prejel veliko pisem podpore. Župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak mu je, denimo, napisal, da se podobne stvari dogajajo v vseh manjših občinah, »ki nas skoraj vse državne institucije, kot so banke, pošta, in celo državni uradniki, zaradi svojih nerazumnih in pogosto politično motiviranih odločitev vedno bolj potiskajo na rob. Čas, ko se bomo morali še bolj ostro odzvati na tovrstno odrivanje in poniževanje vsega, kar ni v skladu s politiko popolne centralizacije, je vedno bliže«.

Ivanušiča podpira tudi poslanec NSi Jožef Horvat. Pravi, da sicer razume logiko racionalizacije, a v poslabševanje servisa državljanov v tem delu Slovenije ne privoli: »Ukrep NLB je nekorekten. Pomurski poslanci smo predsedniku uprave Janku Medji pisali tudi glede zapiranja njene poslovalnice v Turnišču. Dobili smo kratek odgovor, da banka od svoje namere ne odstopa«. Horvat edino upanje vidi v tem, da svet regije skupaj s pomurskimi poslanci zahteva pogovor z vodstvom NLB.

Tišina: občina bo ukinila račun pri NLB

Ponudbo za sofinanciranje stroškov je te dni prejela tudi majhna prekmurska občina Tišina. Uporabnina za njihov bankomat bi bila 2000 evrov letno (brez DDV), pravi župan Franc Horvat. Protestiral ne bo, a občina bo svoj račun pri NLB zaprla in ga odprla pri kateri drugi banki. Pri tisti, pravi Horvat, ki bo v Tišini postavila svoj bankomat. Če bi tega ukinili, bi se morali prebivalci Tišine po denar voziti v več kot pet kilometrov oddaljene Radence ali v še več kilometrov oddaljeni Petrol v Murski Soboti.