Ljubljana - Na seznamu neplačnikov, ki so ga izdelali trije največji študentski servisi pri nas (E-študentski servis, Študentski servis Maribor in Agencija M), je že 449 podjetij, ki s plačili za delo študentov zamujajo več kot 60 dni. Večina denarja ni nakazala, ker njihovi naročniki niso pravočasno poravnali svojih obveznosti, med njimi jih je veliko v stečaju, nekateri pa so se kar preimenovali in se tako izognili obveznostim. Kot ugotavlja direktor E-študentskega servisa Sebastjan Česnik, plačilna disciplina pri nas ni urejena in do nadaljnjega tudi ne bo, saj se s tem nihče noče ukvarjati.
»Slovenija ima veliko malih podjetij - približno 95 odstotkov, ki z naročniki večinoma sodelujejo kot podizvajalci. Ko zaidejo v težave, ne morejo plačati svojih delavcev. Toda servisi smo zaradi izkušenj iz preteklosti uredili sistem, ki preprečuje, da bi delodajalec študenta navedel enako kot redno zaposlenega. Naš sistem deluje tako, da se neplačnik ne spoprime z vsakim študentom, ampak z nami. Ime podjetja objavimo na spletni strani neplacniki.info, novim študentom pa za delo v tem istem podjetju ne izdajamo napotnic, dokler ne poravna vseh zapadlih obveznosti,« je razložil Sebastjan Česnik.
Veliko neplačnikov je v finančnih težavah, nekateri tudi v stečaju. Dušan Kecman, nekdanji predsednik rokometnega kluba Olimpija, ki študentom ni izplačal honorarjev več kot dva meseca, zatrjuje, da se je to zgodilo zaradi pomanjkanja sponzorjev v športu. Dolgove so po njegovih besedah zdaj že poravnali, toda s precejšnjo zamudo. Tudi v podjetju IKSIV zaradi nerednega plačevanja svojih naročnikov niso poravnali vseh obveznosti do študentov; denar za poplačilo dolgov so namesto decembra dobili šele februarja, a še to ne vsega.
Zvijače
Med številnimi neuspešnimi poskusi, da bi vzpostavili stik z neplačniki, smo odkrili tudi podjetje Teral, ki še vedno dolguje precej študentskih honorarjev. Ko smo poklicali njihovo uradno telefonsko številko, se je oglasila prodajalka, ki je dejala, da podjetje ne obstaja več. Kot kaže, so se le preimenovali, da bi se izognili obveznostim. Na vprašanje, kaj se je zgodilo s podjetjem Teral, so odgovorili, da ga ne poznajo.
Finančne težave imajo tudi študentski servisi. Poznavalci tega področja so nam neuradno povedali, da ŠS Maribor za podjetja, ki z njimi sodelujejo, do nadaljnjega ne zalaga več denarja, saj zaradi slabih finančnih rezultatov na banki ne dobijo kreditov, s katerim bi lahko predčasno izplačali honorarje. Na ŠS Maribor so nam pojasnili, da redno izplačujejo akontacije glede na bonitete, ki jih ima podjetje zaradi uspešnosti poslovanja. Denar založijo le za podjetja, ki redno plačujejo vse svoje obveznosti.
Zaradi čedalje številnejših primerov neplačevanja so se študentje povezali v civilno pobudo Delovna skupina proti delu; kot pravijo, so že izvedli prvo uspešno izterjavo pri podjetju Prešernova družba. »Bolj kot izterjavam dolgov neplačnikov se bomo posvetili napakam študentskega dela, ki povsem legalno deluje na trgu dela. Zavedati se moramo, da neplačevanje ni edini in tudi ne največji problem študentskega dela. Študente izkoriščajo tudi, če plačilo dobijo, saj so na trgu delovne sile podrejeni, njihova zaposlitev pa je popolnoma negotova,« je poudaril ustanovitelj civilne pobude Matevž Kladnik.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela