Tiskane izdaje
Ljubljana – Škandal z avtorskimi honorarji zdaj že nekdanje ministrice za šolstvo je pokazal na veliko anomalij v sistemu izrednih zaslužkov zaposlenih v javnem sektorju. V primerjavi z zdravstvom in šolstvom pa so nekateri deli javnega sektorja zelo regulirani.
Za nekatere zaposlene v javnem sektorju veljajo bolj restriktivna pravila pri opravljanju dodatne dejavnosti in prejemanju prihodkov, ki ne izhajajo iz njihovih rednih delovnih obveznostih, kot veljajo za druge. Še najbolj to velja za uniformirana poklica, vojak in policist, za sodni sistem in za javno upravo.
Policistom zakon o policiji prepoveduje opravljati delo, ki bi jih oviralo pri opravljanju policijskih nalog. Dela, ki jih policist ne sme opravljati, določi minister. Za vojake takšna prepoved formalno ne velja, a je zaradi narave dela dodatna dejavnost v praksi skoraj neizvedljiva. Uradnikom v javni upravi ni dovoljena dejavnost, ki je v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali klavzulo; če bi opravljanje takšne dejavnosti vplivalo na nepristranskost; če bi pri tem zlorabili informacije ali pa bi škodovali ugledu organa. Še več omejitev velja za višje uradništvo.
Bolj ohlapno so dodatni zaslužki urejeni v drugih delih javnega sektorja. V osnovnem šolstvu je bilo iz dogajanja ob plačevanju učne pomoči mogoče razbrati, da na nekaterih šolah učitelji učno pomoč opravljajo kot dodatno delo, za katerega so plačani po pogodbi, po drugih pa kot dodatno delo, za katerega so dodatno plačani.
Na visokošolskih zavodih je precej drugače. Učitelji so lahko pri istem delodajalcu zaposleni tudi do 120-odstotno, prav tako so lahko za dodatno delo plačani po avtorskih oziroma podjemnih pogodbah.
Še bolj neurejen je sistem v zdravstvu. Najbolj odmeven primer nezakonitega sklepanja pogodb v splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj se je končal brez ukrepanja države. Tudi vsi poskusi preglednejšega urejanja plačevanja avtorskih honorarjev v kulturi, kjer zaposlenim že nekaj let ne pripada pravica do napredovanja, nagrajevanja in vodilnim do regresa, so propadli.
Še najbolj je prakso avtorskih in podjemnih pogodb v javnem sektorju leta 2012 poskusil pristriči zakon o uravnoteženju javnih financ, Zujf. Sklepanje novih avtorskih in podjemnih pogodb v javnem sektorju je od takrat mogoče le na podlagi izrecne zakonske podlage ali pa s soglasjem pristojnega organa. A tudi Zujf omogoča izjeme.
***
V jutrišnjem Delu in na naši spletni strani boste na temo avtorskih honorarjev lahko prebrali naslednje prispevke:
* Od učitelja do učitelja so zaslužki različni
* Za inšpektorje honorar ni enak honorarju
* Popoldanske obrti zdravnikov
* Umetniki delajo drugje le s soglasjem
