Planinci strpnejši do kolesarjev

Planinci in kolesarji nestrpno čakajo novi zakon, ki bo uredil vožnjo 
v naravnem okolju. Ta je dovoljena po nekaterih poteh.

tor, 07.06.2011, 10:19

Maribor – Zavod za turizem Maribor se je lotil intenzivne promocije kolesarske destinacije Maribor–Pohorje tudi na etapni mednarodni gorskokolesarki dirki Craft BIKE Trans Germany Race 2011, ki se je je udeležila trojica Mariborčanov.

A razvoj kolesarskega turizma, predvsem njegove veje v naravi, ovirajo strogi slovenski predpisi, zlasti zastarela uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, ki gorske kolesarje meče v isti koš z motoristi in vozniki štirikolesnikov; gre celo tako daleč, da kolesa ni dovoljeno parkirati več kot pet metrov od označene poti.

Z ministrstva za okolje in prostor (MOP), kjer so lani že pripravili novo uredbo, a so jo spodbili trije mariborski pravniki z razlago, da MOP sploh nima zakonske podlage za njeno sprejetje, so sporočili, da je povsem pri koncu priprava osnutka zakona, predlog pa bodo poslanci po javni razpravi obravnavali predvidoma še letos. Na MOP dodajo, da se z zakonom o vožnji z vozili v naravnem okolju režim vožnje na planinskih poteh in na brezpotjih ne bo spremenil: »Na planinskih poteh bodo ostale v veljavi določbe zakona o planinskih poteh, ki omogoča vožnjo na za ta namen označenih planinskih poteh, ki jih opredeli minister za šport, predlog zanjo pa podajo planinska društva, ki tako pot upravljajo.«

»Ovir za vožnjo 
po planinskih poteh ni«

Kaj to pomeni za mariborski konec, zlasti za Pohorje in Kozjak, kjer poti res ne manjka, je pojasnil predsednik Planinskega društva (PD) Maribor Matica Ivan Kosi: »Načeloma se lahko gorski kolesar vozi po vseh planinskih poteh.« Po njegovih besedah gre bolj za to, da z vožnjo ne uničuje poti in ne vozi zunaj nje, skratka, da se drži priporočil planinske zveze za turno kolesarjenje. Planinci so torej v zadnjih letih postali strpnejši do gorskih kolesarjev. Spoznali so, da je bolje sodelovati, je poudaril Kosi, ki še meni, da bi pri razvoju kolesarskega turizma morala sodelovati tako planinska društva kot zavod za turizem.

Slednji s planinskimi društvi bolj sodeluje na področju pohodništva, je dejala Karmen Razlag z Zavoda za turizem Maribor, glede gorskega kolesarjenja pa vse upe očitno polaga v komisijo za turno kolesarstvo PZS. Turistični delavci se zavedajo, da je kolesarski turizem dober posel, ki je v tujini neprimerno bolje razvit. Po besedah Razlagove je zavod za turizem pripravil osnutek označevanja kolesarskih poti, kolesarji dajejo predloge, katere poti so primerne za vožnjo, a vse skupaj je še v povojih.

Pri branju zakona 
uporabiti zdravo pamet

Jože Rovan
, načelnik komisije za turno kolesarstvo PZS, je pojasnil, da v zakonu o planinskih poteh stvari niso povsem jasne, a ob interpretaciji zdrave pameti loči dvoje: eno so planinske steze, ki so razmeroma ozke poti, ki jih planinska organizacija vzdržuje in markira in tam vožnja s kolesi ni dovoljena; na širših poteh, kolovozih, cestah in gozdnih vlakah, ki jih zaradi ekonomskega interesa vzdržujejo drugi, markira pa PZS, pa je vožnja z gorskimi kolesi dovoljena. Na predlog planinskega društva in s soglasjem MOP se lahko vožnja dovoli tudi na ozkih poteh.

Tako planinci kot gorski kolesarji sicer že nestrpno čakajo na sprejetje novega zakona. Rovan je prepričan, da bodo potem nekatera društva pripravljena tudi marsikatero ožjo pot odpreti za kolesarje: »Del planinske javnosti še ni sprejel kolesarjenja kot ene od oblik planinstva. Na kolo se usede marsikdo, ki mu je to prvi šport v naravi, in do takšnih moramo biti strpni.«

Andrej Dekleva, urednik spletne strani MTB.si, namenjene gorskim kolesarjem, ne ve, da bi bil kje v Sloveniji za vožnjo z gorskimi kolesi že odprt kakšen meter planinskih poti, meni pa, da vse planinske poti niso primerne za to dejavnost. Denimo visokogorske, ki so izpostavljene eroziji, medtem ko s srednjegorskimi, kot so pohorske, ne bi smelo biti težav. Po eni strani bi bilo to celo koristno, zlasti na manj obljudenih poteh, s katerimi imajo vzdrževalci zaradi zaraščanja več dela.

Prijavi sovražni govor