Samo Petančič, Ljubljana
Ljubljana – Po nedavnem prelomu glavne vodovodne cevi na Slomškovi ulici je poplavilo več stanovanj. Na Vodovodu - Kanalizaciji (Vo-Ka) opozarjajo, da se življenjska doba plastičnega vodovodnega omrežja izteka in ga bo treba zamenjati, sicer bo tovrstnih nezgod vse več.
Na Slomškovi je razneslo glavno vodovodno cev s premerom štiridesetih centimetrov, voda pa se je izlila v bližnje kletne prostore. Podobna nezgoda se je zgodila lani poleti, ko je počila enaka cev na Cigaletovi ulici in je poplavilo velik del cestišča. Kljub nekaterim medijsko odmevnim dogodkom pa direktor Vo-Ke Krištof Mlakar pravi, da je bilo tovrstnih prelomov zadnje čase res nekoliko več, vendar od letnega števila nezgod, ki znaša med 350 in 370 prelomov, ne odstopajo. Transportni cevovod s premerom 40 centimetrov je pred kratkim počil tudi v Podutiku, pred pol leta pa na Zasavski in Šmartinski cesti.
Plastiko so vgrajevali
zaradi nižje cene
Mlakar pravi, da ti dogodki dokazujejo slabo kakovost plastičnih cevi, ki so jih največ vgrajevali v začetku sedemdesetih let, zadnje pa so vgradili konec devetdesetih.
Plastične cevi danes predstavljajo šestnajst odstotkov omrežja in večinoma so to transportni cevovodi, ki so največji in imajo njihovi prelomi najbolj opazne posledice.
Prednost plastike je nižja cena, zato se je zdela pred 30 leti primeren material, žal pa sčasoma postane porozna. Pomembno je tudi, pravi direktor, da je danes na cestah precej več avtomobilov kot pred 30 ali 40 leti, kar pomeni več tresljajev, torej tudi večje obremenitve omrežja Vo-Ke in več prelomov.
Kljub nedavnim neljubim dogodkom to ne pomeni, da je treba zamenjati vseh šestnajstih odstotkov sistema hkrati – navsezadnje bi takšen poseg povsem ohromil promet v glavnem mestu. Mlakar priznava, da je bil prelom na Slomškovi svojevrsten precedens in pomembno opozorilo, saj se je prvič zgodilo, da je voda zalila stanovanja – pritličnim je poplavilo tla, tri kletna pa zalilo do stropov.
Vo-Ka je za take primere zavarovana, tako da bodo vsi, ki jim je voda uničila bivališča, dobili povračilo. Hkrati pravi, da takšni dogodki niso edina spodbuda za obnovo. Omrežje je staro in ga je treba obnavljati že zaradi vodnih izgub, ki znašajo približno tretjino načrpane vode.
Vo-Ka se bo tako lotila predvsem prenov omrežja pod Kolodvorsko ulico, Slomškovo ulico in Kotnikovo ulico, prenavljali bodo tudi na Zasavski in Šmartinski cesti. Še posebno pozornost bodo namenili Slomškovi – ta je izjemno problematična, ker je to zelo poseljen del mesta in se voda razliva v stanovanja. To je nekaj povsem drugega kot na primer prelom pod lokalno cesto. Tudi prelom na Cigaletovi je bil manj problematičen, čeprav se je zgodil v središču mesta, kjer je tudi veliko kleti.
Zapleti z gradbenimi dovoljenji
Na vprašanje, ali Vo-Ka v obnovo omrežja vlaga premalo, Mlakar odgovarja, da se vedno lahko vlaga več. Tudi ko bo enkrat dosežen postavljeni cilj, da se na leto prenovi 25 kilometrov omrežja, ga bo treba še vedno obnavljati. Zdaj na leto obnovijo od 13 do 14 kilometrov, letos bodo za prenovo kanalskih in vodovodnih sistemov namenili približno 14 milijonov evrov. Poudarja tudi, da gradnjo oziroma prenovo omrežja zavirata tudi administracija in pridobivanje gradbenih dovoljenj.
Ministrstvu za okolje in prostor je Vo-Ka že pred tremi leti poslala predlog uredbe, podoben tistemu, ki velja za Energetiko in omogoča gradnjo brez gradbenega dovoljenja, saj spadata tako energetsko omrežje kot vodovod in kanalizacija pod javno korist. Takoj ko se omrežje prenavlja na zasebnem zemljišču, se stvari ponavadi zapletejo, saj hočejo ljudje to priložnost seveda izkoristiti za čim večji izkupiček. Hkrati Mlakar pojasnjuje, da je smotrno naenkrat prenavljati ali polagati več vodov hkrati – na primer plin, elektriko, telekomunikacije. Usklajevanje pa prenovo praviloma zamakne.