Pristojni parlamentarni odbori so podprli kandidata za ministra, Senka Pličaniča za pravosodje in Tomaža Gantarja za zdravje.

Ljubljana - Pred parlamentarnim odborom za pravosodje se pravkar predstavljata kandidat za ministra za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič in kandidat za ministra za zdravje Tomaž Gantar.

Tomaž Gantar (Desus), 52-letni zdravnik iz Portoroža, bo v bistvenih točkah nadaljeval delo predhodnika Dorjana Marušiča. Gantarjevo predstavitev, katere rdeča nit je bila uvedba tržnih načel v zdravstvo, so nekateri poslanci označili za »briljantno«; 14 (od 15) jih je dvignilo roko zanj.

Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) mora postati strateški kupec zdravstvenih storitev, bolnišnice in zasebniki pa bodo na razpisih konkurirali s tržno ceno, je osnovno idejo za razvoj zdravstvenega sistema, ki je nenavadno podobna besedam direktorja ZZZS Sama Fakina, predstavil kandidat za ministra Tomaž Gantar.

Sprememb, tudi konkurence med bolnišnicami, ne bo vzpostavil čez noč. »Bolnišnic ne smemo spustiti v divjo konkurenco, ker bi jih polovica propadla,« je dejal. V prvem letu bi zato namesto lanskoletnih 14 dali na razpis za 50 ali 100 milijonov operacij, tako bi v štirih ali petih letih dosegli želeno konkurenčnost. Za bolnišnice bo konkurenca hud izziv, morale se bodo prilagoditi.

Največ rezerv imajo v administraciji, vse bolnišnice tudi ne bodo mogle izvajati vseh specialnosti. Zato bo, podobno kot v gospodarstvu, morala kakšna zdravstvena ustanova, ki se ne bo zmogla obnašati tržno, omejiti svoje dejavnosti, je dejal Gantar. Opisana tržnost, v kateri bo denar zares sledil bolniku, bo prinesla tudi konkurenčnost med zdravnike, »da jim ne bo vseeno, ali se bo bolnik še vrnil k njim«. Plačani bodo po učinku, a bodo kljub variabilnemu delu plače ostali javni uslužbenci, je našteval kandidat za ministra.

Za pretežno javno zdravstvo

Zavzel se je za ohranitev pretežno javnega zdravstva, a napovedal iskanje možnosti, da se zasebno zdravstvo razvija naprej. Toda ne tako kot danes, ko »prekrivanje javnega in zasebnega meče slabo luč na oboje. Sistem ne sme biti urejen tako, da zasebno nelojalno konkurira javnemu.« Koncesije se mu zdijo primerna rešitev predvsem za odročnejša območja, kamor zdravniki neradi odhajajo.

In denar? Dopolnilno zavarovanje (350 milijonov evrov) bo prenesel v obvezno (kot je načrtoval Marušič). Z razširitvijo prispevnih osnov na vse prihodke in s povišanjem prispevne osnove za svobodne poklice bo priteklo v zdravstvo več denarja, ZZZS bo treba razbremeniti plačil specializacij in nekaterih drugih izdatkov, košarico pravic pa prevetriti (kot je že predlagal Marušič).

Popolna novost: Gantar je napovedal participacijo (vsaj) za zdravila.
Poslanci so kandidata med drugim opozorili na močno delovanje kapitala, tako pri javnih razpisih kot gradnjah, v delovanju laboratorijev in lekarn. »Nikoli mi ni nihče sedel za vratom in mi določal pravil igre,« je na to odvrnil Tomaž Gantar.

Senko Pličanič je še pred zaslišanjem izvedel za obtožbe, zapisane v anonimki, ki so jo dobili nekateri mediji. Neznani pisci ga obtožujejo, da je »odvisnik« in »družinski nasilnež«. Pisanje je »ostro zavrnil«.

»Zgrožen sem, da že kandidatura za ministra lahko pripelje ne vem koga do takšnih nizkotnih obtožb. Po eni strani pa razumem, da če se človek spusti v politiko, mora računati na marsikaj.« O tem, kdo bi lahko imel motiv za takšne obtožbe, ni hotel špekulirati.

Pličaniča anonimka očitno ni zmotila, saj je v suverenem in retorično dobrem nastopu, ki ga je za »dobrega« na Twitterju označil tudi nekdanji predsednik DZ Pavel Gantar, prepričal tudi opozicijske poslance v pristojnem odboru. Zaslišanje je trajalo kar štiri ure, kandidaturo pa so poslanci ocenili za ustrezno, prihodnjemu ministru pa so zaželeli »dolgo politično življenje«.

Tožilstvo vrniti ministrstvu za pravosodje

Skrb za pravno državo, ki jo javnost bolj ali manj prepoznava po delovanju pravosodja, je tudi ena od Pličaničevih prednostnih nalog. Nujna je popolna neodvisnost in samostojnost sodnikov ter tožilcev, kar pa hkrati pomeni tudi njihovo odgovornost za opravljeno delo, je poudaril ministrski kandidat.

Prizadeval si bo, da bi pristojnost za državno tožilstvo ostala na pravosodnem ministrstvu in se ne bi selila na notranjega. Poudaril je, da v prid temu govori veliko vsebinskih in organizacijskih argumentov, o katerih je v preteklih dneh veliko povedala stroka. Hkrati pa ne sprejema trditve, da je zakon o državnem tožilstvu povečal vlogo ministra - ne glede na to, ali govorimo o pravosodnem ali notranjem - v razmerju do tožilstva.

Prav nasprotno. Zakon, ki so ga napisali na Zalarjevem ministrstvu, pomeni pomembno depolitizacijo, saj minister ne more vplivati na delo tožilca, hkrati pa se bistveno krepi vloga državnotožilskega sveta. Pličanič o najbolj vroči temi, vrnitvi tožilstva v resor za pravosodje, ni ničesar obljubil, dejal pa je, da si bo prizadeval, da bi se to zgodilo. Vse pa je odvisno od odziva in ravnanj vseh petih koalicijskih partnerjev.

Največji izziv: plačni sistem

Še večji izziv Pličaniča čaka v enotnem plačnem sistemu, ki ga »podpira«, in pri nasedli plačni reformi javnega sektorja. »Sem realist, večino energije bom moral nameniti temu,« je priznal bodoči minister. Napovedal je, da bo spoštoval že podpisane dogovore o nadaljevanju plačne reforme, pri pogajanjih pa bo enakopravno obravnaval vse sindikate.

Pličanič bo v sedanji plačni masi poskusil zagotoviti tudi denar za nagrajevanje prizadevnih javnih uslužbencev, zato bo treba poiskati rezerve v resorju. »Menedžerji v javnem sektorju morajo imeti instrumente za nagrajevanje učinkovitih in za sankcioniranje neuspešnih. Ti instrumenti morajo biti učinkoviti, vključno s prenehanjem delovnega razmerja,« je povedal Pličanič.

Redno zniževanje števila zaposlenih pa bo dosegel po dogovoru - za en odstotek na leto po »naravni« poti, z upokojevanjem. V koalicijski pogodbi predvideno krčenje vladnih služb, agencij, skladov in drugih še ni konkretno določeno, je poslancem pojasnil Pličanič, saj bo prej treba izvesti analizo stanja.

***

Pristojni parlamentarni odbori so danes že potrdili Andreja Vizjaka in Aleša Hojsa za primerna kandidata za ministra. Vizjak je izpostavil, da bi meja za upokojitev morala biti delovna doba, Hojs pa je napovedal, da bo tudi obrambno področje podvrženo varčevanju.

Sledila bosta še zadnja dva kandidata, in sicer za vodenje ministrstva za finance Janez Šušteršič in za zunanje zadeve Karl Erjavec.