Tiskane izdaje
Zaradi doplačil operacij zavod in bolnišnica ostajata v sporu, saj je ZZZS vložil revizijo na vrhovno sodišče. Obe strani se strinjata le, da gre za najboljšo metodo zdravljenja, zatakne pa se pri vsem drugem. Predstojnik urološkega oddelka Sandi Poteko, ki je v SBC pripeljal robota, pravi, da so vedno izpeljali, kar so obljubili, tudi dovolj robotskih operacij prostate: »Tako lani kot letos smo jih naredili 300, kar je v rednem delovnem času maksimum. Poleg tega smo s tem v zgornji desetini po številu posegov na aparat v Evropi, povprečje na robota je 170 operacij. Če bi jih želeli več, bi morali raztegniti delovni čas.«
Podatki bolnišnice in ZZZS se močno razlikujejo
V ZZZS pa pravijo, da so v SBC leta 2014 opravili 224 operacij namesto 250, leto kasneje 217 namesto 250, lani 277 namesto 300, letos ob polletju pa 142 od načrtovanih 150, poleg tega zdravstvena zavarovalnica ves čas opozarja, da je bolnišnica robotsko kirurgijo uvedla samovoljno. A v SBC so že večkrat pojasnili, da robota še danes ne bi imeli, če bi čakali na državo, in Poteko ne more verjeti, da ga osem let po prvi operaciji v Celju še vedno nima nobena druga bolnišnica: »Robotska kirurgija se širi in je velika prednost za bolnike. Je minimalno invazivna, je izboljšava laparoskopske. Bolnikov je dovolj, ne vidim zadržkov, da ne bi imeli v državi več robotov. Rak prostate je najpogostejši rak pri moških, ocena je, da imamo okoli 1800 bolnikov na leto. Polovico zdravimo z operacijo. Torej je še prostor za kakšen aparat.« Nakup robota so že za letos načrtovali v ljubljanskem kliničnem centru.
Financiranje in tožba
Klasična operacija stane od 1416 do 4552 evrov, dodatek za robotsko znaša 2382 evrov. Po podatkih ZZZS večina robotskih operacij v SBC stane 6934 evrov, če bi jih opravili več, bi se dostopnost povečala, cena pa znižala. Poteko ob tem opozarja: »Šteje se, da je ekonomsko upravičeno že, če se naredi 150 operacij. Operacija je res dražja, ampak dolgoročno je prihranek. Pacient gre prej v službo, manj je težav in kasnejših zapletov, a teh prihrankov ni mogoče takoj upoštevati.«
ZZZS je višjo ceno SBC začel plačevati julija 2013, pacientom, ki so želeli robotsko operacijo, pa je bolnišnica prej nekaj časa zaračunavala doplačilo 1500 evrov. ZZZS jim je denar povrnila, znesek odštela od plačila bolnišnici, potem pa SBC tožila za pogodbeno kazen za vsakega pacienta 1200 evrov. Do zdaj je izgubila vse tožbe, sodba višjega sodišča je pravnomočna. Vendar bodo šli do konca, pojasnjujejo v ZZZS, kjer so vložili revizijo na vrhovno sodišče: »Ne gre le za ravnanje SBC, temveč za ogrožanje pravic vseh zavarovanih ljudi. Če bi sodišče pritrdilo bolnišnici, bi s tem na široko odprlo vrata vsem izvajalcem zdravstvenih storitev, da bi lahko zaračunavali zavarovanim ljudem plačila in doplačila po lastni presoji.«
Prihodnji teden nova robotska moč
V Celju so pred nakupom robota opravili 40 operacij prostate na leto, zdaj jih 300 robotskih in letos le dve klasični. Čakalno dobo so skrajšali na mesec do dva, na seznamu je trenutno 40 pacientov. Robotsko kirurgijo širijo tudi na operacije debelega črevesa in danke, ZZZS pa jih ne plačuje, ker niso del splošnega dogovora, kar je SBC (spet) neuspešno predlagala. Tudi novega robota so morali financirati sami, dosedanjemu se bo življenjska doba iztekla jutri.
Kupili so robota predzadnje generacije, ki je bil nekaj časa na simpozijih na ogled, vendar ni bil nikoli v uporabi. V ceno dobra dva milijona evrov je vključeno tudi desetletno vzdrževanje, robot je namreč ves čas povezan s servisom v Italiji. Nov bi stal več kot dvakrat več. Strokovni direktor SBC Franci Vindišar je že pred časom dejal, da gre za robota, kakršnih je v svetu največ in je ustrezen za operacije, ki jih opravljajo. Z njim bodo začeli operirati takoj po uvajanju prihodnji teden.
