Po delovno aktivnih starejših smo predzadnji na svetu

Realnost: Čeprav so demografske napovedi znane, starejše še vedno predvsem pospešeno upokojujejo
Fotografija: Ob tem, ko starejši postajajo vse bolj potrebna delovna sila, bi bilo treba razmišljati tudi o tem, da jim je treba prilagoditi delovne pogoje in norme. Foto Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Ob tem, ko starejši postajajo vse bolj potrebna delovna sila, bi bilo treba razmišljati tudi o tem, da jim je treba prilagoditi delovne pogoje in norme. Foto Jože Suhadolnik

Ljubljana – Kako pomembni so starejši zaposleni in kako z njimi »ravnati« in jih čim bolj vključiti in zadržati, potem ko se še preveč pogosto počutijo prej v breme kakor kot zaželeni sodelavci? Po delovni aktivnosti starejših se Slovenija uvršča med države z najslabšo tovrstno kondicijo.

To so ugotavljali tudi na posvetu združenja svetov delavcev. Pri nas se zaradi staranja prebivalstva trg dela vsako leto skrči za deset tisoč zaposlenih. Po delovni aktivnosti starejših se uvrščamo na predzadnje mesto na svetu, je poudarila Edita Krajnović, vodja Mediae, delovne skupine za sodobno voditeljstvo pri združenju Manager, in vodja metodologije Zlata nit. Ker se življenjska doba podaljšuje, bodo leta 2030, torej čez dobro desetletje, ženske dosegle povprečno že 85,4, moški pa 80 let starosti. Čez dobra tri desetletja, leta 2050, bo delež delovno aktivnega prebivalstva padel za dobrih 13 odstotkov in komaj presegal polovico prebivalstva.


Pospešeno upokojevanje in ignoranca


Čez dobro desetletje bo torej na trgu dela 175.000 manj prebivalcev, starih od 24 do 65 let, kakor zdaj, ko je tudi že jasno, da se na tem trgu bije huda bitka za delovno silo. Slovenija se na te izzive ne odziva dovolj hitro, aktivno in realno. Krajnovićeva in številni drugi strokovnjaki in poznavalci ugotavljajo, da se starejše še vedno predvsem pospešeno upokojuje, znana pa je tudi »ignoranca do starejših«. Raziskave to potrjujejo: ljudje po 50. letu starosti so manj zavzeti za svojo osebno rast kot mlajši. Edita Krajnović: »Zaposleni vzamejo uspavalne tablete in gredo na zimsko spanje že kmalu po 40. letu, ko izgubijo delovno ambicioznost in začnejo odštevati leta do upokojitve.«



Seveda se lahko vprašamo, koliko k temu prispeva odnos, ki ga imajo delodajalci in podjetja do starejših in s tem tudi država, ki se kljub vsem strategijam in demografskim napovedim, ki niso od včeraj, ni ustrezno odzvala in se zavzela za to, da bi starejše znali in hoteli obdržati. Izkušnje v številnih podjetjih so prav nasprotne. Po raziskavi ljubljanske ekonomske fakultete si pred desetletjem v Sloveniji kar 86 odstotkov podjetij ni prizadevalo zadržati starejših zaposlenih in niso izvajala ustreznih »ukrepov menedžmenta starejših zaposlenih«, navaja Krajnovićeva.


Do starejših prijazna podjetja


Tudi pri nas z nekaj projekti že rešujemo te izzive, na primer, kako starejše obdržati aktivne v različnih mentorskih in podobnih vlogah, ko lahko predajajo znanje mlajšim. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad že nekaj let spodbuja podjetja in zaposlene, da bi prepoznali potencial starejših sodelavcev; temu je namenjenega kar nekaj denarja, tudi evropskega. Lani so začeli akcijo, v kateri »tekmujejo« do starejših prijazna podjetja, v natečaju pod geslom Z leti še bolj zavzeti so bili spomladi izbrani prvi trije zmagovalci: Kens, Komunala Brežice in Petrol. Zdaj teče drugi natečaj. Vse to je v skladu s strategijo dolgožive družbe, sprejeto julija lani. Eden od programov je ASI – celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile, ki jim pomaga pri sodobnem upravljanju starajoče se delovne sile.



Kako se napredna podjetja lotevajo teh izzivov, s katerimi ukrepi uspešno prepričajo starejše sodelavce, da jih kot dobre mentorje in vešče mojstre z delovnimi izkušnjami potrebujejo kot prenašalce dobre prakse, ali pa to še vedno spregledajo? Pri tem se poraja tudi vprašanje, koliko se ob novih spoznanjih, da starejši postajajo vse bolj potrebna delovna sila, razmišlja o tem, da je treba prilagoditi delovne pogoje in norme glede na njihove telesne, mentalne in druge sposobnosti.


Okrepiti zavzetost zaposlenih


V ozaveščanje o pomenu starejših sodelavcev za podjetja se vključuje tudi združenje svetov delavcev. Generalni sekretar dr. Mato Gostiša ugotavlja, da je treba razmišljati, kako zagotoviti čim višjo stopnjo kakovosti delovnega življenja in s tem zavzetosti starejših delavcev, ki jih bo v prihodnje zaposlenih še veliko več kot danes. Od nove pozicije starejših zaposlenih so odvisni konkurenčnost, poslovna uspešnost podjetij in gospodarstva v celoti. Kot pravi Gostiša, bi to moral biti skupen interes delavcev, lastnikov kapitala in drugih deležnikov, takšen bi moral biti splošen družbeni odnos.

Gostiša sklepa, da je stopnja kakovosti delovnega življenja zaposlenih odvisna od stopnje zadovoljenosti njihovih različnih potreb pri delu, od česar so odvisne tudi njihova motivacija, pripadnost, zavzetost: »Zavzetost zaposlenih kot najpomembnejše skupine tako imenovanih notranjih deležnikov je v sodobnih razmerah gospodarjenja glavni dejavnik konkurenčnosti in poslovne uspešnosti podjetij.« Glede na to, da delež delavcev, starejših od 45 ali 50 let, skokovito narašča, je logično vprašanje, kako podjetja ravnajo glede zavzetosti sodelavcev. Gostiša in drugi poznavalci ter raziskave kažejo, da »v povprečju skrajno nezainteresirano in ignorantsko«. Medtem pa stopnja zavzetosti zaposlenih pada, s tem pa tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Podjetja v povprečju skrajno nezainteresirano in ignorantsko ravnajo do zavzetosti zaposlenih, ki je glavni dejavnik konkurenčnosti in poslovne uspešnosti. Foto Tadej Regent
Podjetja v povprečju skrajno nezainteresirano in ignorantsko ravnajo do zavzetosti zaposlenih, ki je glavni dejavnik konkurenčnosti in poslovne uspešnosti. Foto Tadej Regent


Prizadevanja svetov delavcev


Pri združenju si bodo prizadevali, da bo med cilji svetov delavcev skrb za dvig stopnje zavzetosti zaposlenih v podjetjih, ne samo starejših, tudi na splošno, je napovedal Gostiša. Eno od dobrih izhodišč je katalog ukrepov za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih, ki ga je pripravil štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad. Omenja stimulativno nagrajevanje, izboljšanje fizičnih in drugih pogojev dela oziroma delovnega okolja, povečanje varnosti, samopotrjevanje z delom, kot tudi uresničevanje potreb po pripadnosti in spoštovanju.

Gostiša razmišlja, da bi lahko po podjetjih sveti delavcev ustanovili poseben odbor, ki bi zaznaval specifične interese in potrebe starejših delavcev v družbi, oblikoval pobude in predloge poslovodstvu, spremljal izvajanje. Vse to pa je odvisno od tega, ali se bodo podjetja in njihova vodstva tega sploh lotila.

Kljub omenjenim projektom in akcijam je Slovenija po vključevanju starejših od 45 let v vseživljenjsko učenje še vedno pod evropskim povprečjem. Zaposlovalci poskušajo privabiti predvsem mlade, kljub nekaj izjemam, ugotavlja Edita Krajnović: »Po svetu je praksa drugačna. Češka v inovacijskem centru Škode Digilab zaposluje ljudi z izkušnjami, seniorje, v Izraelu zagonska podjetja ustanavljajo starejši, v Ameriki je delež delovno aktivnih starejših najvišji v zadnjih petdesetih letih.«

Komentarji: