Tiskane izdaje
Ljubljana – Kirurg Miha Weiss se je po slabih štirih letih dela v programu otroške srčne kirurgije odločil, da se ne gre več. Pridružila se mu je še kolegica, kirurginja Tadeja Kolar, ki je tam šele dobro začela delati.
Kot vzrok za svoj odhod sta zapisala, da obstaja pomanjkanje zaupanja v delo pediatrov kardiologov in pediatrov intenzivistov. Konkretnejših pojasnil v zvezi s tem nismo dobili, saj se Weiss na naše SMS-sporočilo ni odzval. Kardiolog Tomaž Podnar je zanikal, da bi imeli z omenjenim kirurgom kakršnekoli konflikte ali slabe medosebne odnose. Vzrok za njegov odhod vidi v tem, da mu ni bilo danih dovolj priložnosti za delo. Podnar je že pred letom dni na vprašanje o tem, kako je zadovoljen z Weissovo edukacijo, za Delo dejal: »Za zdaj ni dobil prave priložnosti, čeprav bi si jo zaslužil. Pri tem se ni mogoče izogniti vprašanju, kako je mogoče, da v skoraj devetih letih po odhodu slovaškega kirurga Vladimirja Sojaka v UKCL nismo bili sposobni izšolati otroškega kardiokirurga. Zakaj ni bil nihče poslan v kakovosten tuj otroški kardiokirurški center, kjer bi se v nekaj letih lahko izšolal? Zakaj v tem času UKCL ni objavil mednarodnega razpisa za zaposlitev tujega usposobljenega otroškega kardiokirurga?«
Gorazd Kalan, pediater intenzivist in vodja centra za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami, je bil o odločitvah kirurgov obveščen šele iz medijev. Tudi strokovna direktorica UKC Ljubljana Marija Pfeifer o odstopih uradno ni bila obveščena. Je pa prejela sporočilo, v katerem so ji zatrdili, da vzrok niso slabi odnosi, ampak to, da se kirurgu »v treh letih dela v programu ni uspelo dovolj izobraziti«.
Weiss je o odhodu intenzivno sicer razmišljal že od junija, a je z vodstvom UKC Ljubljana sklenil dogovor, da ostane do decembra. Zdaj je očitno predčasno obupal, čeprav so ga nadrejeni prepričevali, naj ostane. S kolegico bosta zdaj delala na srčni kirurgiji za odrasle, kjer pa kirurgov ne primanjkuje.
Sodelovanje
Slovenija je tako še naprej država brez domačega otroškega srčnega kirurga, ki bi bil sposoben samostojnega dela. Weiss je po podatkih UKC letos operiral že 86 odstotkov operacij.
Strokovni direktor kirurške klinike Matjaž Veselko sicer upa, da si bosta kirurga premislila in vendarle nadaljevala sodelovanje v programu, ko se bo stanje s pogodbeno ustanovo začelo konsolidirati.
Zaposlitev na tujem pa sta si že pred leti našla učeča se srčna kirurga Janez Vodiškar in Robert Blumauer. Prvi je odšel leta 2012, drugi pa tri leta pozneje. Pri nas sta se izobraževala pod vodstvom izraelskega kirurga Davida Mishalyja, ki je obljubil, da ju bo v največ dveh letih izšolal. Blumauer je zdaj na kliniki v Erlangnu znanstveni sodelavec, Vodiškar pa dela v münchenskem centru za srčno kirurgijo. Povedal je, da ga iz Ljubljane ni še nihče klical, da bi se vrnil. »Za zdaj se v domovino ne mislim vračati, kot kaže, pa v prihodnosti te stroke v Sloveniji ne bo več,« je povedal Vodiškar, specialist srčne kirurgije, s subspecializacijo iz kongenitalne srčne kirurgije. V bavarski prestolnici dela v timu za kongenitalno srčno kirurgijo, kot eden izmed treh za to področje specializiranih kirurgov.
