Po desetletju Železniki še brez zaščite pred poplavami

Domačine je ob močnejših nalivih še kar strah. Za 37-milijonsko investicijo v poplavno varnost čakajo evropski denar.

čet, 14.09.2017, 08:00

Železniki – Torek, 18. septembra 2007, so si v Železnikih zelo dobro zapomnili – tudi Peter Mesec, tamkajšnji koordinator humanitarne pomoči. »To je bilo izredno, kaotično stanje,« je dejal. Deset let po katastrofalnih poplavah, ki so vzele šest življenj, v Železnikih še vedno čakajo na protipoplavno zaščito na Selški Sori, ki bi lahko zadržala narasle vode.

»Moker sem bil kot cucek,« se je ujme, ki je najbolj prizadela Železnike, Kropo in Bohinj ter skoraj povsem uničila Bolnico Franjo, spomnil domačin Borut. Dejal je, da spomin na katastrofo še zdaleč ni zbledel in da ob močnejših padavinah le upajo, da se uničujoče divjanje vode ne bo ponovilo.

»Poklicali so me v službo in povedali, da je voda že pri hiši,« se je spomnila Marica Jelovčan iz Zalega Loga in dodala, da je šok doživela, ko se je domov vračala čez vzpetine iz sosednje Poljanske doline, saj skozi Železnike do doma ni mogla: »Ni bilo ceste, ni bilo ničesar.« Toda ljudje niso sedeli križemrok: »Stopili smo skupaj. Pokazalo se je, da nesreča poveže ljudi, zamere pa se pozabijo.« Peter Mesec je dodal: »Ustvarila se je neverjetna energija in ogromna sila. Vsak, ki je lahko pomagal, je prišel v Železnike.« Povedal je, da so nekaj dni po poplavah načrtovali čiščenje pokopališča, a so po prihodu nanj ugotovili, da je to delo že nekdo opravil: »Bliskovito je šlo.«

Strah ostaja

Mesec se spominja nepozabnega odziva gasilcev, civilne zaščite, vojske in drugih reševalnih služb, humanitarnih organizacij, številnih prostovoljcev iz vse Slovenije, ki so prihajali na pomoč, ter zbrane materialne in denarne pomoči. Slišati je bilo brnenje številnih izsuševalcev prostorov, zato je imel Mesec tedaj dober občutek, saj je vedel, da gre na bolje. »To je bil čudovit čas, saj smo vedeli, da bo prihodnost lepša.«

Kljub temu ob močnejših padavinah domačini v Železnikih ostajajo zaskrbljeni, saj se strahu pred ponovitvijo katastrofe niso otresli. Tudi zato, ker na učinkovite protipoplavne ukrepe deset let po katastrofi še vedno čakajo, pa čeprav so pred leti na ministrstvu za okolje še zagotavljali, da bo protipoplavna varnost zagotovljena do letos. V tem času je Selška Sora že prestopila bregove, a večje škode na srečo ni povzročila. Kljub temu skrb domačinov ostaja.

V prvih letih po katastrofalnih poplavah septembra 2007, ki so po vladnih ocenah po vsej Sloveniji povzročile za več kot 220 milijonov evrov škode, so bili na pritokih Selške Sore zgrajeni zadrževalniki in zaplavne pregrade v vrednosti okoli dva milijona evrov, ki jih je prispevala država, je povedal župan Železnikov Anton Luznar in dodal, da so doslej za sanacijske ukrepe v kraju s pomočjo države namenili 8,5 milijona evrov. Kljub jasnemu opozorilu narave izpred desetletja so šele lani oziroma letos na ministrstvu za okolje našli denar za čiščenje in praznjenje teh pregrad; kot je dejal župan, so nekaj manjših spraznili tudi sami.

Manjka še 37 milijonov evrov

Zdaj nestrpno čakajo na čimprejšnjo izpolnitev načrtov za zagotovitev poplavne varnosti na podlagi leta 2013 sprejetega državnega prostorskega načrta. Projekti za zagotovitev poplavne varnosti reke Sore skozi Železnike (prva faza) in gradnjo suhega zadrževalnika pod Sušo (druga faza) so v teku, idejni projekti ureditve vodotokov treh pritokov (Češnjica, Dašnica in Prednja Smoleva) so v usklajevanju, je povedal župan. Investicija bo stala okoli 37 milijonov evrov, nato načrtujejo še gradnjo obvoznice, ki bo stala približno 5,5 milijona evrov. Kot je dejala Verica Vogrinčič z direkcije za vode, postopek za črpanje denarja za sofinanciranje investicije iz evropskega kohezijskega sklada, iz katerega pričakujejo 85 odstotkov vrednosti naložbe, že teče. Ko bo denar zagotovljen, naj bi začeli pripravljati razpise za izvajalca za prvo fazo in iskati projektanta za drugo fazo, je dejal župan, ki pričakuje, da bodo Selško Soro začeli urejati v drugi polovici prihodnjega leta, zadrževalnik pod Sušo naj bi začeli graditi leta 2019.

Poplavno sanacijo izkoristili za prenovo Krope

V Kropi so sanacijo neposredne škode po poplavah končali leta 2010. Brez državne infrastrukture je bilo škode za 837.000 evrov, za sanacijo so porabili poldrugi milijon evrov; od tega je 900.000 evrov zagotovila občina, preostalo država, je povedala Manca Šetina Miklič iz kabineta radovljiškega župana. Cilj odprave posledic vodne ujme v Kropi ni bila le sanacija neposredne škode, temveč celovita in dolgoročna prenova Krope, je dodala.

V Bohinju so po poplavah največ pozornosti namenili zagotavljanju ustreznih pretokov manjših vodotokov, a kot je dejal župan Franc Kramar, zaradi nenormalnih padavin, ki se pojavljajo zadnje čase, »moramo brežine vodotokov pogosteje obnavljati in vzdrževati. Zato bi skoraj lahko rekli, da sanacija še ni končana. Zaradi omejenih sredstev države pa nastajajo tudi zastoji v saniranju.« Občina je za več kot pol milijona evrov vredna sanacijska dela nekaj denarja pridobila od ministrstva za okolje in prostor, nekaj so ga zagotovili sami iz občinskega proračuna.

Prijavi sovražni govor