Tiskane izdaje
Ljubljana – Parafa sporazuma o prekinitvi stavkovnih aktivnosti in aneksov h kolektivni pogodbi med vlado in Fidesom je, pričakovano, spodbudila druge sindikate v zdravstvu in javnem sektorju, da zahtevajo primerljivo s tem, kar so dosegli zdravniki.
Danes bi se morala nadaljevati pogajanja o odpravi anomalij v plačnem sistemu, kot so se predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja strinjali ob podpisu dogovora o delni odpravi varčevalnih ukrepov decembra 2016. Vendar so sindikalisti pogovore prekinili, dokler jim vladna stran ne bo posredovala parafiranih dokumentov, ki zadevajo Fides. »Želimo natančno prebrati, kaj piše, ker imamo zelo slabe izkušnje od prejšnje parafe,« je pojasnil Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Da bodo spremembe vrednotenja zdravniških plač pomenile tudi ustrezno vrednotenje drugih delovnih mest, so si sindikati javnega sektorja izpogajali ob podpisu decembrskega dogovora.
Čeprav še ni govora o konkretnih zneskih, je že precej jasno, da bo finančni zalogaj, ki ga bodo različne uslužbenske skupine terjale od vlade, precejšen. »Za zdravnike uvajajo nova napredovanja. Bistvena posebnost je status znotraj plačnega sistema, ki se jim ga daje. Vprašanje je, zakaj tudi drugi niso upravičeni do njega. Odziv bo logičen,« razmišlja Štrukelj. »Dvig zdravniških plač je zbudil dinozavra, ki se mu reče zaposleni v izobraževanju. Samo učiteljev je več kot 30.000. Do volitev bo zgodba pritisk za plače,« napoveduje.
Jakob Počivavšek, vodja druge pogajalske skupine javnega sektorja, je potrdil, a bodo po proučitvi uradnega besedila zdravniškega dogovora ustrezno pripravili predloge. Pričakovanja v zdravstvu
Posebno predstavniki drugih zaposlenih v zdravstvu so prepričani, da morajo pristojni urediti normative in dostojno plačilo tudi za njih, ne le za zdravnike. Dragica Kekec, generalna sekretarka Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, nam je povedala, da so o sporazumu seznanjeni le iz medijev, tudi o variabilnem nagrajevanju povečanega obsega dela, pri katerem poudarjajo, da v zdravstvu in socialnem varstvu ne delajo samo zdravniki, zato bi v nagrajevanje morali biti vključeni tudi sorodni poklici. »Zdravniki brez medicinskih sester, inštrumentarjev, radioloških in laboratorijskih inženirjev, tehnikov, fizioterapevtov, administrativnega in drugega kadra povečanega obsega dela ne bodo zmogli. Potreben je tim,« je prepričana Dragica Kekec, ki je dodala, da so si zdravniki aneks h kolektivni pogodbi izpogajali pred drugimi zaposlenimi v zdravstvu.
Dragica Kekec. Foto: Jure Eržen/Delo
Jelka Mlakar, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi, je poudarila, da jih ne skrbi nagrajevanje za skrajševanje čakalnih vrst, temveč nov način napredovanj, ki so si ga zagotovili zdravniki. Prizadevali si bodo za izboljšanje na tem področju tudi za medicinske sestre.
Jelka Mlakar. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Boris Koprivnikar, minister za javno upravo in glavni vladni pogajalec, se zaveda, da bo zdravniški sporazum vplival na druge poklice v javnem sektorju: »Ne bomo primerjali na ta način, da nekdo mora dobiti več, ker je nekdo drug dobil več, ampak bomo primerjali zahtevnost poklicev. Če se bo pokazalo, da bi morali še kakšen poklic premakniti po plačni lestvici, bomo to uskladili v okviru plačnih anomalij. Uskladitev mora biti končana do maja letos, takšen je tudi podpisan dogovor, postopek poteka.« Iz današnjih odzivov je sklepati, da bodo zahteve precej obsežnejše, kot pričakuje minister.
Jakob Počivavšek (levo). Foto: Uroš Hočevar/Delo
