Tiskane izdaje
Ljubljana – Pred dvema mesecema se je začela stavka policistov. Ni videti, da bi se kmalu lahko končala. Kaže se predvsem v nekaznovanju državljanov, za kar je proračun osiromašen za štiri milijone evrov. Vlada sporoča, da poskuša odpraviti napake prejšnjih vlad, ki so samo obljubljale.
Policisti, ki so začeli stavkati 18. novembra lani in ki v zadnjih mesecih nosijo veliko breme migrantske krize, nimajo nobenih informacij, kdaj se bodo pogajanja nadaljevala. Do zdaj jih je bilo sedem, z vladno stranjo so se nazadnje sestali 22. decembra. Po novem letu jim je vlada posredovala predlog odprave anomalij pri plačah policistov, pri čemer je upoštevala učinke morebitnega dogovora za širši javni sektor. Tako Sindikat policistov Slovenije kot Policijski sindikat Slovenije sta predlog zavrnila, saj je daleč od tega, kar zahtevajo policisti. Ti si prizadevajo za primerljive plače s svojimi evropskimi kolegi, kar pomeni 35-odstotno zvišanje plač, izplačilo nadur ter zagotovitev delovne in zaščitne opreme, ki jim bo omogočala varno delo.
Oba policijska sindikata po dveh mesecih stavke ocenjujeta, da se ta najbolj kaže pri nekaznovanju državljanov za manjše prekrške, da ni toliko policistov na javnih krajih, da ne opravljajo preventivnih nalog in nalog po lastni dejavnosti. Zato se stavka izraža zlasti v zmanjšanju varnosti in povečevanju premoženjske kriminalitete. Kakšni bodo nadaljnji koraki, sindikata ne razkrivata, pravita, da za zdaj ne načrtujeta ukrepov, ki bi prizadeli državljane, saj je njihova stavka usmerjena proti vladi. Njihov končni cilj je vzpostavitev pravičnega plačnega in kariernega sistema. Stavka po njihovem mnenju močno odmeva v mednarodni javnosti, »vprašanja in odgovornost za zmanjšanje varnosti in povečanje števila kaznivih dejanj, pa državljani lahko naslovijo na vlado«.
Notranje ministrstvo pod vodstvom Vesne Györkös Žnidar, ki je ob nastopu mandata napovedala, da si bo zaradi specifičnosti in odgovornosti dela policistov prizadevala za njihovo izločitev iz plačnega sistema javnih uslužbencev, pravi, da je policija tako kadrovsko kot materialno in finančno podhranjena, »pri čemer se kot ministrica spopada z neuresničenimi zavezami preteklih vlad«. Do zdaj je policiji uspelo zagotoviti dodatnih 87 milijonov evrov in odobrili 300 novih zaposlitev. Hkrati si bo ministrica prizadevala, da »bi letos in v prihodnjih letih tudi zaradi zahtevnih varnostnih razmer dosegli normalno zasedenost v policiji, saj so se kadrovski načrti iz preteklosti popolnoma porušili«. Vlada bo zavrnitev sindikatov še proučila.
Najvidnejša roka države
Na notranjem ministrstvu (MNZ) priznavajo, da se je delo policistov v zadnjih letih bistveno spremenilo, saj se je širil obseg njihovih nalog, glede na nove varnostne pojave pa je večja tudi njihova izpostavljenost. »Policija je dnevno operativna in dnevno izvaja policijska pooblastila, vključno s prisilnimi sredstvi. Vendar moramo poudariti, da je ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar s podporo kolegov v vladi v minulem letu policiji zagotovila več kot njeni predhodniki v zadnjih desetih letih. Zato verjamemo, da bomo pogajanja uspešno končali, saj je policija eden glavnih stebrov zagotavljanja notranje varnosti in torej najvidnejša roka države,« so na vprašanje, kako kaže s pogajanji v prihodnje, odgovorili na MNZ. Po ocenah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja naj bi bile policijske zahteve »težke« 90 milijonov evrov, česar proračun ne prenese.
Nekoč 1800 glob, zdaj 70
Po podatkih policije se stavka policistov za zdaj najbolj kaže v tem, da policisti ne izrekajo glob. Na eni izmed policijskih enot se je število tako izrečenih glob z okoli 1800 na mesec zmanjšalo na približno 70. Hkrati sta policijska sindikata prepričana, da bodo državljani zaradi odnosa vlade pri reševanju odprtih zahtev v času legitimne stavke prikrajšani za dosedanjo raven varnosti, ki že močno pada. Vlada se ne zaveda, da vzdrževanje ravni varnosti države v pretežnem delu temelji prav na samoiniciativnosti policistov. Ti za zdaj izvajajo le nujne naloge.
