Po mnenju vlade so bila vsa kadrovanja legalna
Vlada je na današnji dopisni seji sprejela mnenje v odgovor na predlog priporočil v zvezi s kadrovanjem v državne institucije in gospodarske družbe.
Odpri galerijo
Notranji minister Aleš Hojs je zamenjal vodstvo polcije in NPU. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Po mnenju vlade so bila vsa imenovanja, razrešitve ali premestitve v policiji izvedene skladno s pravno podlago, vsi imenovani ali premeščeni javni uslužbenci pa izpolnjujejo predpisane pogoje za zasedbo položajnih delovnih mest. Enako velja tudi za kadrovanje na položaje in položajna delovna mesta, je zapisano v sporočilu po dopisni seji vlade.
Vlada je na današnji dopisni seji sprejela mnenje v odgovor na predlog priporočil v zvezi s kadrovanjem v državne institucije in gospodarske družbe, ki ga je državnemu zboru predložila skupina poslancev.
Kot je zapisano v sporočilu po dopisni seji, je vlada v odgovoru navedla, da se v policiji postopke zaposlovanja in premeščanja izvaja na podlagi veljavne zakonodaje, kar velja tudi za kadrovanje na položaje in položajna delovna mesta.
Pojasnili so, da se za pridobitev položaja uporabljajo določbe zakona o javnih uslužbencih, ki urejajo zasedbo delovnega mesta, če ni drugače določeno. Vse premestitve v policiji na položajnih delovnih mestih pa se po navedbah vlade izvajajo upoštevajoč določbe zakona, ki urejajo področje premeščanja.
V odgovoru so spomnili še, da je v zakonu o organiziranosti in delu v policiji posebej določeno, da generalnega direktorja policije imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra. Za postopek pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev.
Dodali so, da je v zakonu tudi posebej določeno, da direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada imenuje in razrešuje generalni direktor policije. Za postopek pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev o imenovanju in razrešitvi direktorja organa v sestavi. Kandidat pa mora izpolnjevati tudi pogoje, ki jih zakon zahteva za sklenitev delovnega razmerja policista.
Vlada v mnenju, ki ga bo poslala ustavnemu sodišču, meni, da 39. člen zakona o nalezljivih boleznih in odlok, s katerim je omejila gibanje v nočnih urah, nista v neskladju z ustavo. Preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni je v ustavi našteto med cilji, zaradi katerih je z zakonom dopustno omejiti svobodo gibanja in pravico do zbiranja, pravi.
Za odgovor na katero pobudo gre, v sporočilu za javnost po dopisni seji vlade ni navedeno, iz vsebine pa gre sklepati, da gre za odgovor na pobudo za presojo ustavnosti, ki sta jo na ustavno sodišče vložila pravnik Andraž Teršek in odvetnik Damijan Pavlin.
V njej pravnika navajata, da je odlok, s katerim je vlada med drugim med 21. in 6. uro omejila gibanje protiustaven, ker da v nasprotju z 32. členom ustave, ki določa, da se lahko vsakdo prosto giblje, prepoveduje gibanje in določa »policijsko uro.« Odlok naj bi bil tudi neustaven, ker za omejitev zbiranja oseb na največ šest, kar določa, »ni nikakršne stvarne podlage,« ker odlok prepoveduje gibanje med »statističnimi regijami« in ker dopušča izrekanje glob za kršitve, »ki nimajo jasne vsebine-razlage.«
Po navedbah vlade je v zakonu jasno določeno, da lahko vlada v primeru, ko z ukrepi, določenimi v zakonu o nalezljivih bolezni, ni mogoče preprečiti vnosa ali širitve določene nalezljive bolezni, med drugim določi pogoje za potovanja v druge države, prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih, prepove zbiranje ljudi po šolah, javnih lokalih in drugih javnih mestih ter omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov.
Vlada je na današnji dopisni seji sprejela mnenje v odgovor na predlog priporočil v zvezi s kadrovanjem v državne institucije in gospodarske družbe, ki ga je državnemu zboru predložila skupina poslancev.
Kot je zapisano v sporočilu po dopisni seji, je vlada v odgovoru navedla, da se v policiji postopke zaposlovanja in premeščanja izvaja na podlagi veljavne zakonodaje, kar velja tudi za kadrovanje na položaje in položajna delovna mesta.
Pojasnili so, da se za pridobitev položaja uporabljajo določbe zakona o javnih uslužbencih, ki urejajo zasedbo delovnega mesta, če ni drugače določeno. Vse premestitve v policiji na položajnih delovnih mestih pa se po navedbah vlade izvajajo upoštevajoč določbe zakona, ki urejajo področje premeščanja.
V odgovoru so spomnili še, da je v zakonu o organiziranosti in delu v policiji posebej določeno, da generalnega direktorja policije imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra. Za postopek pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev.
Dodali so, da je v zakonu tudi posebej določeno, da direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada imenuje in razrešuje generalni direktor policije. Za postopek pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev o imenovanju in razrešitvi direktorja organa v sestavi. Kandidat pa mora izpolnjevati tudi pogoje, ki jih zakon zahteva za sklenitev delovnega razmerja policista.
Ustava, po mnenju vlade, dopušča omejitev svobode gibanja
Vlada v mnenju, ki ga bo poslala ustavnemu sodišču, meni, da 39. člen zakona o nalezljivih boleznih in odlok, s katerim je omejila gibanje v nočnih urah, nista v neskladju z ustavo. Preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni je v ustavi našteto med cilji, zaradi katerih je z zakonom dopustno omejiti svobodo gibanja in pravico do zbiranja, pravi.
Za odgovor na katero pobudo gre, v sporočilu za javnost po dopisni seji vlade ni navedeno, iz vsebine pa gre sklepati, da gre za odgovor na pobudo za presojo ustavnosti, ki sta jo na ustavno sodišče vložila pravnik Andraž Teršek in odvetnik Damijan Pavlin.
V njej pravnika navajata, da je odlok, s katerim je vlada med drugim med 21. in 6. uro omejila gibanje protiustaven, ker da v nasprotju z 32. členom ustave, ki določa, da se lahko vsakdo prosto giblje, prepoveduje gibanje in določa »policijsko uro.« Odlok naj bi bil tudi neustaven, ker za omejitev zbiranja oseb na največ šest, kar določa, »ni nikakršne stvarne podlage,« ker odlok prepoveduje gibanje med »statističnimi regijami« in ker dopušča izrekanje glob za kršitve, »ki nimajo jasne vsebine-razlage.«
Po navedbah vlade je v zakonu jasno določeno, da lahko vlada v primeru, ko z ukrepi, določenimi v zakonu o nalezljivih bolezni, ni mogoče preprečiti vnosa ali širitve določene nalezljive bolezni, med drugim določi pogoje za potovanja v druge države, prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih, prepove zbiranje ljudi po šolah, javnih lokalih in drugih javnih mestih ter omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov.
