Tiskane izdaje
Pred začetkom pogajanj sta obe strani trdno na svojih pozicijah. Tako vplivni finančni minister Dušan Mramor, kot tudi minister Koprivnikar zagovarjata nadaljevanje varčevanja predvsem pri stroških dela v javnem sektorju, kljub pričakovanju sindikatov, da bo vlada v času gospodarske rasti prenehala z varčevalno politiki, ki jo je začela na začetku krize. Tega si - tako Koprivnikar - ne more privoščiti.
Tudi minister Mramor, ki bo sindikatom danes predstavil finančne okvirje vlade na tem področju, zagovarja takšno stališče, češ, da smo krepko pod ravnjo rasti iz leta 2008 in da ne moremo imeti takšne javne porabe kot takrat. Zato - tako Mramor - moramo brzdati apetite. »Ko smo imeli padanje bruto domačega proizvoda (BDP), smo zmanjševali javno porabo s kratkoročnimi ukrepi na različnih področjih. Zdaj smo na tej nižji ravni porabe in ti kratkoročni ukrepi morajo postati dolgoročni,« napoveduje Mramor.
Vlada tik pred zdajci pripravlja dopolnitev pogajalskih izhodišč, a jih Koprivnikar včeraj ni želel javno predstaviti, saj se je, kot pravi, zavezal, da bodo o številkah govorili za pogajalsko mizo. Če bi vlada odstopila od varčevalne politike v javnem sektorju bi to s prihodnjim letom po njegovih besedah pomenilo 310 milijonov evrov dodatnih izdatkov, še 180 milijonov evrov pa bodo potrebovali za sprostitev napredovanj. Ob tem, je zatrdil minister, ne nameravajo dodatno zahtevati zmanjševanja števila zaposlenih.
Vsak na svojem bregu
Tudi sindikati vztrajajo pri svojem in zahtevajo, da vlada spoštuje dogovor iz leta 2014 in konec letošnjega leta deloma sprosti varčevalne ukrepe.
»Na pogajanjih bo minister Mramor moral pojasniti svojo izjave, da bi sindikati radi javni porabo vrnili na raven iz leta 2008, kar je, milo rečeno, zavajajoče. Že Zujf je plače znižal za 8 odstotkov, sledilo pa je še dodatno znižanje za 1,3 odstotka. Nihče ne zahteva dvig plač na staro raven. Mi govorimo o odpravi drugega, 1,3 odstotnega, posega v plače,« pravi predsednik konfederacije javnega sektorja Branimir Štrukelj. Zato bodo vztrajali pri tem, da vlada spoštuje omenjeni dogovor, trdno pa je tudi prepričan, da je napočil čas za zvišanje plač v zasebnem in javnem sektorju.
Tudi v KSS Pergam bodo od vlade zahtevali, da dogovor udejani. »Plače za 2016 so dogovorjene in želimo, da se dogovor realizira,« pravi generalni sekretar Jaka Počivavšeč. Pergam bo na pogajanjih zahteval tudi odpravo anomalij v sistemu, med drugim na področju standardov in normativov.
Koprivnikar pred pogajanji pravi, da je zaradi povečevanja števila reprezentativnih sindikatov in njihovih pogosto diametralno nasprotnih stališč velika nevarnost, da kljub pogajanjem ne bodo zbrali dovolj podpisov za uveljavitev dogovora.
V tem primeru bi vlada imela le dva možnosti, pravi; prva je ta, da zaposlenim izplača vse, kar bi jim s prenehanjem varčevalnih ukrepov pripadalo, a je to zaradi fiskalnega pravila vprašljivo. Druga možnost je enostranki zakonski poseg države v višino plačne lestvice, ki mu sam sicer nasprotuje, a obenem svari: »Če bomo neuspešni v pogajanjih s sindikati in se bo tukaj strošek povečal več, kot si lahko privoščimo, potem bomo mora ta strošek nadoknaditi nekje drugje v javni porabi.«
Pred sindikate vlada prihaja z dvema varčevalnima paketoma. S prvim bo predlagala podaljšanje nekaterih varčevalnih posegov, ki se iztečejo konec leta. (Več v tabeli.) Ob podaljšanju je predvideno tudi zmanjšanje izdatkov za dodatnih 165 milijonov evrov, ki naj bi se zgodili z reorganizacijo in centralizacijo določenih služb v javnem sektorju, torej z zmanjšanjem drugih stroškov dela.
