Po pouku na marsikateri osnovni šoli vlada kaos

Ljubljana – Po pouku na marsikateri osnovni šoli vlada kaos. Zaradi nesistematične organizacije podaljšanega bivanja v zadnjih letih so otroci, predvsem v večjih šolah, pogosto prikrajšani za dovolj kakovosten prenos znanja in spremljanje njihovega napredka, opozarjajo učitelji.

»Včasih smo z učenci naredili vso domačo nalogo, se z njimi učili, nato ustvarjali ali se odšli ven igrat. Učitelj je otroke dobro poznal, zaradi česar jih je lahko usmerjal, spremljal je njihov razvoj in pomagal pri primanjkljajih,« o izkušnjah s podaljšanim bivanjem razlaga Tatjana, dolgoletna učiteljica razrednega pouka na eni od večjih ljubljanskih osnovnih šol. V ta del razširjenega programa po pouku je prostovoljno vključenih 85 odstotkov osnovnošolcev od prvega do petega razreda. Vendar je z uvedbo devetletke njegova kakovost izzvenela, pripoveduje sogovornica: »Otroci so postali številke.«

Po tem, ko se starši odločijo, ali bodo otroke vpisali v podaljšano bivanje, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sporoči šolam število ur za njegovo izvedbo. Pri tem poleg števila otrok upoštevajo, v katere dejavnosti so med podaljšanim bivanjem še vključeni in koliko časa bodo predvidoma tam ostali. Vodstvo šole na podlagi ur naredi skupine in zanje določi učitelje. Če je v oddelkih učencev manj od predpisanega števila, oddelke združijo, pojasnjujejo na ministrstvu.

Organizacijske težave

Skupine otrok v podaljšanem bivanju se zaradi tega velikokrat spreminjajo iz ure v uro. Ponekod se združujejo otroci iz različnih oddelkov in celo razredov. Učenci so zato prikrajšani za strokovno vodenje, razlaga učiteljica Tatjana. V enem od razredov na njihovi šoli se učenci v podaljšanem bivanju selijo trikrat na dan in menjajo osem učiteljev v enem tednu. »Učencev ne moreš dobro spoznati, kar pomeni, da njihovega napredka ne spremljaš dovolj in ne določaš učnih ciljev. Otroci nam tudi manj zaupajo,« pripoveduje njihova razredničarka, ki ne želi biti imenovana. »Vodiš administracijo in paziš, da se otroku nič ne zgodi, na učni proces pa se ne moreš osredotočiti,« nadaljuje.

Necelovit pregled nad delom posameznih učencev je katastrofalen, komentira dr. Damijan Štefanc z oddelka za pedagogiko in andragogiko ljubljanske filozofske fakultete. »Ko učenca spremlja isti učitelj, pozna njegove interese in težave. Nasprotno je podobno, kot če bi bolnik imel vsak dan drugega zdravnika.« Nestalnost učiteljev je tudi v nasprotju s konceptom strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Ta pravi, da njegovih ciljev ni mogoče dosegati z delitvijo nalog na več pedagogov.

Manj težav v manjših šolah

Dodatna težava podaljšanega bivanja je, da ure stalnih učiteljev nadomeščajo učitelji s predmetne stopnje, ki glede na ure niso dovolj obremenjeni. Tisti, ki to počnejo le nekajkrat na leto, otrok ne poznajo in tudi ne vedo, kdo prihaja po njih, kar je varnostna težava, opozarjata učiteljici. »Nimajo vedno dovolj znanja o razvojni stopnji najmlajših učencev, zato od njih pogosto pričakujejo preveč. Z njimi je nekdo, ki jih ne razume dovolj,« opisuje njihova razredničarka. Učitelji predmetne stopnje so za vodenje podaljšanega bivanja povsem usposobljeni, odgovarjajo na ministrstvu. Delitev oddelkov pa je dolgoletna praksa in sprejemljiva, dodajajo.

Manj težav s podaljšanim bivanjem imajo v manjših šolah. V podružnični šoli Javorje s 45 učenci je v podaljšano bivanje vključena večina od njih, zanje pa skrbi ena učiteljica. »Spremlja jih od trenutka, ko pridejo v razred, do takrat, ko pridejo po njih starši. Do sedaj ni bilo pritožb učiteljev ali staršev,« pojasnjuje ravnateljica Metka Debeljak.

Zlasti za otroke prve triade je podaljšano bivanje izredno pomembno, ugotavlja Štefanc. »Večina staršev je v službi tudi do pete ali celo sedme ure zvečer. Če podaljšanega bivanja ne bi bilo, bi bili otroci prepuščeni samim sebi.« Prav tako je po njegovem ključno za otroke iz socialno manj vzpodbudnih družin.

S tem se strinja predsednik združenja staršev dr. Tone Meden. »Pogosto spregledamo, da je šola v prvi vrsti namenjena učencem. Če se skupine učencev neprestano spreminjajo, je nemogoče zagotoviti kontinuirano delo s še tako motiviranim učiteljem,« meni Meden. Čas, ki ga otroci preživijo v šoli po pouku, pa ne bi smel biti samo za varstvo.

Za zdaj brez sprememb

Prenovo koncepta podaljšanega bivanja so na ministrstvu lani napovedali z novelo zakona o osnovni šoli. Ta predvideva delitev podaljšanega bivanja v dva dela. V prvem naj bi imeli učenci več časa za učenje, v drugem pa bi imeli več prostega časa. To bi zagotovilo uresničevanje njegovih ciljev, so prepričani. Zaradi številnih pripomb učiteljev ga bodo v prihodnjem šolskem letu začeli izvajati le poskusno na 20 osnovnih šolah.

»Pri spremembah bi moral biti cilj največja možna izobraževalna korist otrok in ne to, kako s čim manj sredstvi narediti čim več, kot je to iz novele videti za zdaj,« pravi Štefanc. Učencev ne bi smeli pretvarjati samo v ure in številke, dodajata učiteljici. Vedno nas zanima le, kakšne rezultate dosegajo otroci na nacionalnih preverjanjih, pri čemer pozabljamo temelje. To so umirjenost, strpnost, povezanost in pravila vedenja, ki pa naj bi jih otroci pridobili tudi po pouku.