Tiskane izdaje
Ljubljana – Bistvene novosti družinskega zakonika, ki sta ga danes predstavila ministra Anja Kopač Mrak in Goran Klemenčič, so povezane z varstvom koristi otroka. V javni razpravi, ki bo trajala dva meseca, je pričakovati kresanje mnenj pri več vprašanjih, morebiti že pri definiciji družine.
Otrok kot središče družine, v njeni definiciji in konkretnih posledicah, ter prenos pristojnosti odločanja o ukrepih za varstvo otrokovih koristi s centrov za socialno delo na okrožna sodišča sta med osrednjimi novostmi predloga družinskega zakonika.
Družina je v predlogu novega družinskega zakonika definirana širše, kot je bila v zadnja štiri desetletja veljavnem zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in to kot družinska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka obveznosti in pravice.
Po besedah ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak so pri pripravi zakonika zavzeli otrokocentričen pristop in so bistvene novosti povezane z varstvom koristi otroka. Poleg prenosa pristojnosti odločanja tudi določa, koliko časa lahko določen ukrep traja, kar je bila ena od velikih pomanjkljivosti pri obstoječi zakonodaji.
Predlog, ki bo 60 dni v javni razpravi, temelji na besedilu družinskega zakonika, ki je bil leta 2012 zavrnjen na referendumu, vendar brez dveh točk, ki sta tedaj najbolj razdvajali: obravnave pravic istospolnih skupnosti, ki so zdaj urejene v področni zakonodaji, in prepovedi telesnega kaznovanja, ki je že v noveli zakona o preprečevanju nasilja v družini.
Predlog družinskega zakonika zaradi zaščite starševske skrbi - ne govori več o roditeljski pravici - in koristi otroka določa nekatera načela, ki jih je treba pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka spoštovati. Kot je veljalo doslej, so za otrokovo varstvo in vzgojo odgovorni starši. »Izrecno je poudarjeno, da je mogoče ukrepe izvesti le, ko starši svojih pravic in dolžnosti ne izpolnjujejo v korist otroka. Uvaja se načelo najmilejšega ukrepa,« je opozorila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak. Pri vsakem ukrepu se določa, koliko lahko traja najdlje. Rejništvo, na primer, omejuje na največ tri leta, pri postopku posvojitve naj bi se čas skrajšal z enega leta na šest mesecev. Pri posvojitvah pa so vključili tudi rešitev, da se določi izjema, in sicer, da lahko stari starši posvojijo vnuka, če nima več živih staršev. Kopač Mrakova o tej temi še pričakuje razpravo, saj se med drugim odpira vprašanje pravic drugih starih staršev in razmerja do sorodnikov.
Ključen naj bi bil po novem prenos odločevalske pristojnosti s centrov za socialno delo na okrožna sodišča, s čimer se bodo jasno razmejile vloge in se bo krepila predvsem svetovalna vloga CSD. Sodišča bodo pristojna tako za izdajanje začasnih odredb kot izrekanje trajnih ukrepov, kot so rejništvo, skrbništvo, posvojitve, odvzem in namestitev otroka drugod. Na pravosodnem ministrstvu za zdaj ne razmišljajo o ustanovitvi specializiranih družinskih sodišč, ampak o družinskih oddelkih, ki jih nekatera sodišča že poznajo, a jih bo treba okrepiti. Na pomisleke, da se sodišča že zdaj otepajo z velikimi zaostanki, je minister Klemenčič odgovoril, da bo v enem letu, kolikor naj bi bil rok za uveljavitev, mogoče ustrezno organizirati sodno mrežo in sodišča.
Tako kot že leta 2012 na referendumu padli zakonik tudi novi predlog spodbuja reševanje sporov z družinsko mediacijo, ki jo bodo lahko izvajali centri za socialno delo ali sodišča in bo brezplačna.
Tudi velika večina drugih rešitev temelji na besedilu izpred štirih let, izvzeli pa so dve poglavji, ki sta tedaj najbolj razdvajali javnost. Prepoved telesnega kaznovanja vključuje že novela zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki je že prestala medresorsko usklajevanje in je pripravljena za vladno obravnavo; položaj in pravice istospolnih skupnosti pa ureja aprila sprejet zakon o partnerski zvezi. Ta izenačuje pravne posledice med partnerstvi moškega in ženske ter dveh oseb istega spola, z izjemo pravice kandidiranja za posvojitev in oploditve z biomedicinsko pomočjo. Pripravljavci zakonika so se tako ognili »ideološko« najbolj sporni temi, debate pa bi, kot že leta 2012, lahko sprožila že sama definicija družine.
