Tiskane izdaje
Ljubljana – Medtem ko cene bencina v državah članicah EU oblikuje trg – ponudba in povpraševanje –, je Slovenija je v tem pogledu (edina) izjema.
Pravzaprav je izjema le deloma, saj je vlada lani izpeljala prva dva koraka postopne liberalizacije, kmalu pa bo pred odločitvijo o popolni sprostitvi cen. Naftne trgovske družbe in gospodarski del vlade se nadejajo, da bodo prevagali njihovi argumenti nasproti stališčem finančnega resorja.
Aprila lani je pot liberalizaciji začela utirati odločitev vlade o sprostitvi cene 98- oziroma 100-oktanskega neosvinčenega bencina in kurilnega olja, novembra pa je delno sprostila ceni preostalih dveh goriv, 95-oktanskega bencina in dizla. Ti dve ceni zdaj določa vlada v štirinajstdnevnih ciklih (vsak drugi torek) s pomočjo posebnega modela, a le za vse bencinske servise ob regionalnih cestah, v mestih in naseljih, medtem ko lahko naftni trgovci na črpalkah ob avtocestah in hitrih cestah tudi ti dve ceni določajo po lastni presoji.
Uredba velja do 30. junija 2017. Ob tem v Trgovinski bornici Slovenije (TZS), ki si najmočneje prizadeva za dokončno liberalizacijo, poudarjajo, da se sproščene cene bistveno ne spreminjajo, saj jih krojijo pogoji na globalnem trgu in dajatve države.
Slovenija caplja za sosedami
Svoje trditve so podkrepili s podatki iz Oil Bulletina, ki deluje v okviru evropske komisije in vsak teden objavlja tehtano povprečje cen pogonskih goriv v članicah EU. Pod drobnogled so najprej vzeli prodajne cene brez dajatev za 95-oktanski bencin in dizel ter kurilno olje v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Hrvaški in Madžarski, in sicer med lanskim 30. majem in letošnjim 3. aprilom. Kot je razbrati iz obeh grafov, skozi celotno obdobje (torej po delni liberalizaciji) trend ne odstopa od onih v sosednjih državah, cena brez dajatev pa je v Sloveniji občutno nižja kot v vseh sosedah.
Posebej to velja za dizelsko gorivo. Na presečni datum je imela najvišjo prodajno ceno pred dajatvami Madžarska (529,13 evra na 1000 litrov, v primerjavi s slovenskimi 450,96 evra). Pri motornem 95-oktanskem bencinu so odstopanja nekoliko manjša, najviše pa sega Italija. Podobno je pri kurilnem olju: najdražja je Italija, sledi Madžarska, Avstrija in Hrvaška se izmenjujeta, pod njima pa je po prodajni ceni pred dajatvami Slovenija.
»Podatki kažejo, da je bila odločitev vlade za delno liberalizacijo pogonskih goriv pravilna, saj ni povzročila večjih stroškov za potrošnike kot tudi ne izpada prilivov v državni proračun. Zato je logično, da bo naslednji korak popolna liberalizacija cen pogonskih goriv,« je prepričana predsednica TZS Mariča Lah. Trgovci pa so še vedno zaskrbljeni predvsem zaradi visokih dajatev, ki so v Sloveniji med najvišjimi v EU.
Dve tretjini vzamejo dajatve
Konkretno: Slovenija je po deležu dajatev v maloprodajni ceni dizla z 61,2 odstotka na četrtem mestu med članicami EU, pred njo so samo Velika Britanija (kjer znašajo dajatve 64,9 odstotka maloprodajne cene), Italija (62,7 odstotka) in Francija (61,45 odstotka).
Sosednje države so z okoli 53 do 55 odstotki v zlati sredini, najmanjše dajatve pa ima Luxemburg (48,5 odstotka). Pri 95-oktanskem bencinu je razpon v deležih dajatev nekoliko manjši. Slovenija je s 63,6 odstotka na 8. mestu, prva je Nizozemska s 67,6-odstotnim deležem, zadnja pa Romunija s 50,7-odstotnim deležem dajatev. Pri kurilnem olju je v Sloveniji delež dajatev 48,6-odstoten, kar jo uvršča na 10. mesto v EU.
Kar okoli dvotretjinski delež dajatev v maloprodajni ceni pogonskih goriv pomeni, poudarja Lahova, da v Sloveniji te cene še naprej v veliki meri diktira država – sploh če vzamamo v ozir, da je trgovčev manevrski prostor le do okoli šest odstotkov, kolikor znaša njegova marža.
Pri obeh opazovanih pogonskih gorivih ima Slovenija najnižjo bruto maržo. Za dizelsko gorivo je po zadnji uredbi znašala 0,08158 evra na liter. V primerjavi s slovensko maržo je bil zaslužek trgovca najvišji v Grčiji, kjer za liter dizelskega goriva zaslužil 15,471 centa več kot njegov kolega v Sloveniji. Najnižjo razliko je imel Francoz (maržo, višjo le za slaba dva centa), sosedski trgovci so pri litru iztržili od slabih 7 do skoraj 8 centov več.
Tudi pri 95-oktanskem bencinu je slovenska marža (0,08701 evra na liter) najnižja v EU. Danska jo presega za 11,561 centa, na drugem koncu lestvice pa nas le za malenkost prekaša Češka. V Italiji bencinska črpalka pri litru zasluži 6,263 centa več, na Madžarskem 4,021 centa več, na Hrvaškem za 2,845 centa in v Avstriji za 1,680 centa več.
