Tiskane izdaje
Ljubljana – V zadnjem desetletju so se razmere za gojenje industrijske konoplje nekoliko izboljšale, vendar predelavo in prodajo izdelkov še vedno obravnava kazenska zakonodaja. Vse bolj cenjeno olje in semena iz tujine pa so dvomljive kakovosti.
V Sloveniji je industrijska konoplja (Cannabis sativa) še vedno na pol legalna. Kljub temu se zdi, da se odločno vrača. Na slovenskih policah je vsak dan več konopljenih izdelkov, pretežen del prodaje pa še vedno poteka prek tujih spletnih strani.
Poznavalci jo uporabljajo kot hrano, dodatek k prehrani, nekateri tudi kot zdravilo. Cene naravnih konopljinih izdelkov so zelo visoke, ker je pridelava zakonsko precej omejena.
»Če bi tisti, ki imajo moč in denar, imeli malo več posluha za pridelovalce, bi se dalo marsikaj narediti,« je prepričan Dejan Rengeo, agronom, specialist za alternativne industrijske rastline, ki ima tudi lastne izkušnje z gojenjem konoplje.
Izdelki na spletu so dvomljivega izvora
Izdelki, ki so na voljo prek spleta, so dvomljivega izvora in slabše kakovosti kot domači. »Veliko je tihotapljenja. Denimo Romunija uvozi seme iz Kanade, kjer je najcenejše, ga pod evropsko oznako proda v Srbijo, tam ga stisnejo v olje, pošljejo v Veliko Britanijo, ta pa ga po različnih poteh dobavlja uporabnikom po vsej Evropi. Domač izdelek ne bi potreboval transporta, nenehno ga kontrolirajo, zato bi bil tudi bistveno kakovostnejši,« poudarja Rengeo.
Navadna ali industrijska konoplja je gotovo najbolj kontroverzna med rastlinami. Ne glede na podvrsto je kriminalizirana, njeno ime pa samodejno povezano z drogo, čeprav se odnos po svetu postopoma spreminja. Z zahoda že prihajajo medicinski članki, ki v presežnikih navajajo njene zdravilne učinke.
Pridelava industrijske konoplje je velika uspešnica v kmetijstvu Avstrije, Nemčije, Francije, Kanade, Kitajske in nekaterih drugih držav. Tudi pri nas v zadnjem času skokovito narašča. Leta 2011 jo je 26 pridelovalcev zasejalo na dobrih 46 hektarih, lani že 85 kmetovalcev na 95 hektarih polj, za letošnje leto pa je, po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, setev konoplje prijavilo 133 kmetijskih gospodarstev na skupni površini 173 hektarjev.
Agronomi so izračunali, da je gojenje industrijske konoplje donosnejše od pridelave številnih drugih poljščin in prijaznejše do okolja. Gotovo bi bilo še več pridelovalcev, če jih v postopku ne bi čakalo toliko birokratskih ovir.
Doma izdelki nezaželeni
»Kljub vsemu je od vstopa Slovenije v EU in z uveljavitvijo evropske zakonodaje nekoliko bolje, je pa še dosti odprtih vprašanj. Pridelava konoplje je sicer omogočena, naprej pa se ustavi. Podjetja izdelkov praktično ne morejo prodajati,« je povedal Dejan Rengeo, inovativen agronom, specialist za alternativne industrijske rastline. Še posebej se spozna na konopljo, s katero ima dolgoletne praktične izkušnje tudi na svojem posestvu v Prekmurju.
Pivovarna Laško je do lani proizvajala konopljeno pivo. To nam je potrdil član uprave Skupine Laško Matej Oset: »Res je, proizvodnjo smo organizirali za avstrijskega naročnika. Trudili smo se prodreti tudi na domači trg, pa nam na noben način ni uspelo.« Tudi Žitu ne, ki je peklo konopljen kruh. Od ministrstva za zdravje je kaj hitro dobilo negativno mnenje.
Velik problem so tudi semena konoplje. »Izbira je zelo okleščena, saj je evropska birokracija omejila dovoljeno vsebnost THC na 0,2 odstotka. Pred tem je veljala omejitev 0,3, izbor je bil bistveno večji, pri 0,5 odstotka pa so rastline bistveno bolj odporne in vitalne, izkoristek vlaken in semena je precej boljši. Švica, denimo, ki ni v EU, ima to mejo postavljeno na en odstotek in tam je prava oaza za konopljo,« je pojasnil Rengeo.
Zakonodajna neskladja tudi po mnenju drugih slovenskih pridelovalcev močno ovirajo prodajo izdelkov iz konoplje. Sporni so predvsem prehranski, saj se zaradi zakona o prepovedanih drogah, z nekaterimi izjemami, ne smejo prodajati na domačem trgu. »V Sloveniji lahko kupite konopljene izdelke iz tujine, domačih ne morete,« pojasnijo predstavniki interesnega združenja Izvir, ki si že leta prizadevajo za širitev gojenja industrijske konoplje. Konec lanskega leta so podprli pobudo komenskega združenja Paviljon za vložitev zakona o konoplji v parlamentarno proceduro, saj je dejstvo, da je industrijska konoplja še vedno na seznamu prepovedanih drog, po njihovem mnenju nevzdržno. »Težava je nastala, ko so leta 2002 s seznama rastlin črtali pojem industrijska. Ostala je samo konoplja. To so naredili na skrivaj, potiho. Ne vem, ali iz malomarnosti, ali pa so to storili načrtno. Od tedaj imajo policisti odprte roke, ljudje pa so avtomatično v prekršku, ne glede na to, kakšno konopljo imajo. Sicer pa delež THC sploh ni merodajen za umestitev konoplje med droge. Pomembno je razmerje komponent. Toda s THC so poenostavili kontrolo,« je razložil Rengeo.
Prav ta snov je razlog, da pridelavo industrijske konoplje urejajo in omejujejo kazenski zakoni in predpisi. Olje na ogenj pa dodaja še dejstvo, da sta si navadna in indijska konoplja (marihuana) zelo podobni. Po videzu, vonju ali na otip ju zmorejo ločiti le največji poznavalci. Edina zanesljiva metoda razlikovanja je laboratorijska analiza.
Dovoljenje za pridelavo
Po slovenski zakonodaji iz leta 2004 dovoljenje za pridelavo lahko pridobi kmetijsko gospodarstvo izključno na kmetijskih zemljiščih, ki jih ima v lasti ali zakupu in s katerimi ravna kot dober gospodar v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih: »V Republiki Sloveniji je dovoljeno gojiti konopljo na strnjeni površini, ki ni manjša od 0,3 hektarja. Konoplja se lahko goji za pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje, pridobivanje olja, pridobivanje substanc za kozmetične namene, hrano živali in za pridelavo vlaken ter druge namene, določene z zakonom, ki ureja proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami. Iz vsakega posevka konoplje pristojni inšpektor odvzame vzorce rastlin za analizo vsebnosti THC in jih pošlje v analizo pooblaščenemu laboratoriju.«
Kljub oteženi pridelavi danes konopljo mnogi obravnavajo kot nekaj novega in alternativnega, čeprav so jo še pred slabim stoletjem tudi v naših krajih uporabljali za vse mogoče. Kmetje so jo množično sejali, iz nje pa pridobivali vlakna in semena. Prva so uporabili za izdelavo oblačil, predvsem hlač in srajc, ter vrvi. Semena so porabili za hrano, ostanke notranjega stebla pa so uporabili za kurjavo. »Pred drugo svetovno vojno v Prekmurju ni bilo kmetije, ki ne bi imela na vsaj eni njivi posejane konoplje. Če ne drugače, so jo posejali na njive, potem ko so poželi pšenico,« je dejal agronom.
Pred dvema letoma so z ministrstva za zdravje prišle informacije, da pripravljajo nov zakon, ki naj bi urejal predelavo konoplje v medicinske namene. Osnutek je dobil v roke tudi Dejan Rengeo. »Čista neumnost,« je komentiral, »na dvajsetih straneh obravnava kazni, ki naj bi doletele posameznike, če bi na svojih izdelkih uporabljali simbol konoplje.«
Iz najnovejših znanstvenih analiz razberemo, da je navadna konoplja vir kakovostnih beljakovin, vsebuje jih 20 do 25 odstotkov, kar je več kot pri govejem mesu, v njej je vseh osem najpomembnejših aminokislin in večkrat nasičenih maščobnih kislin. Je oljnica s 24- do 35-odstotno vsebnostjo maščob. Olje je še zlasti bogato z maščobami omega 6 in omega 3, te pa so pomembne za brezhibno delovanje srca in ožilja ter za hormonsko ravnovesje v telesu. Konopljeno seme je tudi najboljši naravni vir vitaminov iz skupin A, B, C in E ter mineralov. Z njim telo na en mah zadovolji vse potrebe po kalciju, železu, fosforju, magneziju, cinku, bakru in manganu. Čeprav anonimno, farmacevti že priznavajo, »da bi konopljeno seme in olje lahko bila neprecenljiva dodatka k naši vse bolj osiromašeni prehrani. Terapevtski učinki na človekovo zdravje so ugodnejši kot jemanje sintetičnih vitaminskih in mineralnih pripravkov, uporaba pa precej varnejša.«
Morda se bo kdo izmed njih s temi argumenti javno izpostavil že na svetovnem kongresu o industrijski konoplji, ki ga bo Slovenija med 26. in 28. avgustom gostila v Lendavi. Udeleženci bodo izmenjali strokovna znanja in izkušnje, povezane s tehnologijo, optimizacijo in inovacijami za proizvodnjo in predelavo te rastline prihodnosti, pripravili pa bodo tudi vrsto praktičnih delavnic. Posebno mesto bodo namenili konoplji v mednarodnem gospodarstvu in politiki, prehranskim proizvodom in medicinski konoplji.
