Pobudnica registra slovenskih bolnikov je bila angleška farmacija

Najprej se je farmacija obrnila na prof. dr. Marka Noča, ki jih je preusmeril na slovensko združenje kardiologov in UKC.

Objavljeno
08. februar 2016 20.49
Milena Zupanič
Milena Zupanič
Ljubljana – Sporna raziskava, v katero je bilo vključenih 615 bolnikov iz UKC in drugih bolnišic, ki jo je prof. dr. Matjaž Bunc, interventni kardiolog kot javni uslužbenec, zaposlen v UKC, s 15 sodelavci izvedel za zasebni račun, je sprožila različne odzive. Kdo bi od farmacije smel dobiti 50.000 evrov?

Raziskavo, o kateri smo podrobneje pisali v sobotnem časopisu, je z donacijo 50.000 evrov plačalo podjetje Astra Zeneca. Vodja raziskave dr. Bunc jo je prijavil republiški komisiji za medicinsko etiko v imenu oddelka za kardiologijo UKC, kasneje pa jo je, finančno gledano, prenesel na Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini, ki ima zgolj nekaj članov in je registrirano na naslovu njegovega lastnega stanovanja. Zastopnik društva je Bunc sam. Znesek 50.000 evrov je tako dobilo društvo, in ne UKC, v imenu katerega je bila raziskava odobrena. S tem je Bunc kršil pravilnik UKC, zaradi česar mu je vodstvo izreklo opomin.

Zaradi navedb na tiskovni konferenci se je razočaran oglasil prof. dr. Marko Noč, predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC. Od 15 sodelujočih zdravnikov je dr. Bunc omenil samo njega. »Sodeloval sem dobronamerno in tudi nisem vzel nikakršnega plačila za svoje delo,« je dejal dr. Noč. Zaradi izrecne navedbe svojega imena se je odločil razkriti nekaj do zdaj zamolčanih dejstev.

Prof. Noč: Usmeril sem jih na združenje kardiologov

Po pripovedi dr. Noča je bil pobudnik priprave registra slovenskih bolnikov angleško farmacevtsko podjetje. »V prvi polovici leta 2014 so se z idejo registra bolnikov akutnega koronarnega sindroma (AKS) pri meni oglasili predstavniki farmacevtskega podjetja Astra Zeneca. Povedal sem jim, da bi takšen projekt lahko potekal le prek Slovenskega združenja kardiologov in skladno s pravilnikom UKC. Nadaljnjih kontaktov kasneje nisem imel več in mislil sem, da je projekt zamrl,« pove dr. Noč.

A ideja očitno ni zamrla. »V začetku januarja 2015 sem od dr. Bunca dobil elektronski dopis v zvezi z začetkom registra AKS. V njem je bilo med drugim omenjeno, da projekt poteka v organizaciji Društva za širitev znanja in raziskovanje v medicini in ob finančni podpori podjetja Astra Zeneca UK Limited, podružnice v Sloveniji, da je raziskavo odobrila Komisija RS za medicinsko etiko in da je število bolnikov omejeno na tisoč. V dopisu ni bilo navedeno dejstvo, da je bila vloga na etično komisijo prvotno vložena v imenu Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC in da je dr. Bunc raziskavo kasneje 'prenesel' na svoje društvo. Prav tako ni bilo nobene podrobnejše informacije o finančni vlogi Astra Zenece, njihovem nakazilu 50.000 evrov in morebitnemu izplačilu honorarjev za vsakega vnesenega bolnika. Vse te informacije sem izvedel iz medijev šele v zadnjem času. Dopis je podpisal dr. Bunc v imenu organizatorjev brez dodatnih imen oziroma pojasnila, da gre morda za člane Društva za širitev znanja in raziskovanja v medicini,« je pojasnil dr. Noč.

Za dve minuti dela 40 evrov

»Ker naj bi projekt odobrila etična komisija, sem leta 2015 v duhu dobrega sodelovanja in medsebojnih odnosov na spletni strani vnesel podatke za 24 bolnikov. Decembra 2015 je od dr. Bunca prišlo elektronsko sporočilo, naj sodelujoči zdravniki njegovemu društvu izdamo račune za vnos podatkov v znesku 40 evrov na bolnika. Elektronsko sporočilo je imelo tudi priponko, kjer so bili poimensko navedeni sodelujoči zdravniki in število bolnikov, ki so jih vnesli v register. Na to sporočilo sem takoj odgovoril in odklonil kakršnokoli plačilo za sodelovanje. Kako so ravnali drugi, ne vem, menim pa, da bi v duhu transparentnosti in objektivnosti ob omenjanju mojega imena dr. Bunc moral poimensko navesti preostale sodelujoče zdravnike in pojasniti konkretna izplačila,« nadaljuje dr. Noč, ki je to, da so bili rezultati raziskave že dvakrat javno predstavljeni, izvedel šele iz časopisa. Prepričan je bil tudi, da je dr. Bunc o projektu seznanil UKC prek predstojnice Kliničnega oddelka za kardiologijo prof. dr. Mirte Koželj ter prek strokovnega direktorja Interne klinike in predsednika Združenja kardiologov prof. dr. Zlatka Frasa. Zakaj dr. Noč ni sprejel denarja?

»Sporno in nehigienično je, da za minuto ali dve vnosa podatkov o bolnikih, ki so bili zdravljeni v javni mreži, dobi zdravnik 40 evrov od zasebnega društva, ki ga financira farmacevtska družba. Če bi vnaprej vedel, kako poteka projekt, v njem ne bi sodeloval,« je dejal dr. Noč, ki je do projekta zelo kritičen.

To ni register bolnikov

»Ta projekt nima nobene znanstveno raziskovalne in epidemiološke vrednosti, saj ne gre za vnos zaporednih bolnikov, ampak za naključno izbran vzorec, ki zajema veliko manj kot 50 odstotkov bolnikov z diagnozo AKS, ki so bili leta 2015 sprejeti v slovenske bolnišnice. Zaradi tega in ker je število bolnikov omejeno na tisoč, to ne more biti register, za katerega je treba točno časovno definirati začetek in trajanje ter zagotoviti vnos zaporednih bolnikov,« pove dr. Noč. Po njegovih besedah bi Slovenija potrebovala nacionalni register bolnikov AKS. Pravi naslov za njegovo izvedbo je Slovensko združenje kardiologov, ki ima tudi delovno skupino za interventno kardiologijo, ki jo vodi dr. Bunc.

Dr. Noč in drugi zdravniki poudarjajo, da je pravilnik UKC o raziskavah s finančnega vidika popolnoma nestimulativen za raziskovalce, saj jim UKC nameni le 30 odstotkov celotne vsote, preostalo pa vzame zase. A dokler takšen pravilnik obstaja, ga je treba spoštovati, je dejal. Oglasili so se nam tudi zdravniki, ki menijo, da zaradi togosti UKC brez društev v UKC ne bilo nobenega napredka.