Tiskane izdaje
Čeprav bi za urejanje spominskega parka na starem ptujskem pokopališču ob Volkmerjevi cesti že morali izbirati izvajalce gradbenih del in tudi že restavratorje in konservatorje spomenikov in nagrobnikov, so vsa dela prestavili za dobrega pol leta.
Postavljenih in sprejetih rokov se ne smejo držati, če hočejo spominski park urejati tudi z denarjem evropskega regionalnega sklada. V celotni naložbi 1.395.369 evrov pa naj bi tega bilo okoli štiri petine ali 1.105.853 evrov. Mestna občina Ptuj (MOP) bi po pripravljenem programu dodala le 289.516 evrov. Toda poziva za prijavo projektov, ki bodo financirani v okviru Celostnih teritorialnih naložb (CTN) iz evropskega sklada, Slovenija še ni pripravila (predviden je bil v letošnjem novembru) in bo nanj treba čakati do začetka prihodnjega leta. Javna naročila za izvedbo pa bo mogoče razpisati šele takrat, ko bodo imeli v rokah sklep o sofinanciranju.
MOP bo lahko za CTN porabila 10,6 milijona evropskih sredstev, ki jim bo sama dodala še približno petino te vsote. »Sklep za sofinanciranje spominskega parka pričakujemo enkrat spomladi prihodnje leto, zato bomo javna naročila razpisali šele konec prihodnje pomladi. Zaradi tega se bo urejanje spominskega parka lahko začelo šele prihodnjo jesen,« so za Delo razkrili nov terminski plan na Mestni občini Ptuj. Po doslej sprejetem časovnem nečrtu pa bi konec prihodnjega leta park že bil dokončno urejen.
Staro ptujsko pokopališče ima poleg 1200 grobnih polj še nekaj spomenikov iz prve in druge svetovne vojne, vključno z velikim spomenikom narodnemu heroju Jožetu Lacku (delo Jakoba Savinška), ki je še pred dobrima dvema desetletjema stal na osrednjem Slovenskem trgu v starem mestnem jedru, pa so ga prestavili na to pokopališče. Poleg teh spomenikov je spomeniška služba določila, da je od obstoječih 1200 nagrobnikov treba 47 izbranih obvezno restavrirati. Po zadnji spremembi projekta bodo ohranili še 800 nagrobnikov, odstranili okvirje njihovih grobov, 400 najbolj zanemarjenih in uničenih pa odstranili.
Prav tako bodo obnovili tristo metrov dolg obodni zid, za ostanke iz grobov, ki bodo preurejeni v ploščadi, zelenico ali poti, pa bodo uredili posebno kostnico. Celotno območje pokopališča, ki meri 11.774 kvadratnih metrov, bodo ogradili, po njem pa razporedili trideset klopi, nekaj dreves odstranili, preostalim pa dodali nove grmovnice in drevesa, za kar je izdelan poseben hortikulturni načrt.
»Zakaj bi odstranili nekatera obeležja ali celo izkopali okostja? Vsi se strinjamo, da se prostor uredi,« v svoji kolumni v Štajerskem tedniku pred desetimi dnevi zapisal Laris Gajser, ki mu je 1,4 milijona evrov za primerno ureditev veliko prevelik strošek. In napovedal: »Pred dnevi je na Ptuju nastala civilna iniciativa za živo pokopališče, ki bo delovala v sodelovanju z Mednarodno panevropsko unijo (Gaiser predseduje Slovenskemu panevropskemu gibanju) in neposredno poročala predsedniku Maednarodnega sveta za za zaščito svetovne kulturne dediščine.« Na MOP pa o tej civilni zaščiti (še) ne vedo nič.
