Počitniške radosti tudi za begunske otroke

Lesce – »Jahanje konj je dobro. Lepo se imam in se zabavam. Malo govorim in tudi razumem slovensko. Hodim v šolo, ki je zelo dobra. Spoznal sem nove prijatelje,« je o poletnem taboru za begunske osnovnošolce, ki je potekal tudi na hipodromu v Lescah, povedal desetletni begunec.

Podobno so svoje vtise opisovali tudi slovenski otroci, vrstniki desetletnega begunca, ki so med drugim poudarili, da s pomočjo begunskih vrstnikov spoznavajo druge jezike, kulture, običaje. »Amen po kurdsko pomeni jaz sem,« se je z novo besedo v svojem besednjaku pohvalil mladenič, ki je tako kot njegovi kolegi že težko čakal kopanje v bližnjem Šobčevem bajerju. Po programu je sledilo jahanje.

V času šolskih počitnic so za begunske osnovnošolce, ki s starši bivajo v azilnem domu na ljubljanskem Viču, v več slovenskih krajih pripravili številne aktivnosti; od sankanja, nogometa, rolanja, kolesarjenja in kopanja do likovnih delavnic. Dejavnosti in izleti so namenjeni spoznavanju slovenskih vrstnikov in Slovenije, sprostitvi, druženju in uživanju, je povedala Anka Marinšek Počivavšek, ena od treh pobudnic tabora, ki so ga organizirali v okviru Slovenske filantropije, program pa so potrdili na ministrstvu za notranje zadeve.

»Bolj srečni kot naši otroci«

»Samoiniciativno smo prepoznali potrebo in se organizirali,« je dejala Anka Marinšek Počivavšek in poudarila, da so jim pri izvedbi dvotedenskega programa precej pomagali številni donatorji. Otroci so obiskali ljubljanski živalski vrt in Ljubljanski grad, se spuščali na poletnem toboganu na Bledu, si ogledali arboretum v Volčjem potoku in podobno. Begunski otroci iz Irana, Iraka, Afganistana, Pakistana, Sirije in Kosova dopoldne obiskujejo poletno šolo, ki je namenjena učenju slovenskega jezika in mladim beguncem omogoči sporazumevanje s slovenskimi vrstniki, popoldneve pa preživljajo aktivno, v naravi.

Begunski otroci v azilnem domu ostanejo različno dolgo, od štirih mesecev do treh let, je povedala Anka Marinšek Počivavšek in ocenila, da so na poletnem taboru, ki se ga vsak dan udeleži od šest do 18 mladoletnih beguncev, »malo bolj srečni kot naši otroci. Veselje pokažejo tako, da te objamejo ali pa se preprosto veselijo. Otroci se sprostijo, postanejo bolj družabni in navežejo stike.«