Pod očesom KPK vsak, ki je državi dal evro

Ljubljana – Boris Štefanec še ni dobil odločbe Informacijskega pooblaščenca, ki mu očita objektivno odgovornost za to, da je KPK na podlagi sporazuma z upravo za javna plačila nezakonito obdeloval transakcijske račune oseb, ki so poslovale z državo.

Med njimi so tako tisti, ki so od države denar prejemali, kot tisti, ki so ji ga dajali, torej tudi vsi davkoplačevalci in upokojenci. »Odločbe še nisem dobil verjetno zato, ker imam stalno bivališče v Prekmurju,« pravi Štefanec, ki je presenečen, da mu je niso poskušali vročiti na sedežu komisije, saj se nanaša na njegovo delo. »Ko bom vsebino poznal, se bom nanjo odzval. Prepričan pa sem, da v ravnanju komisije v zvezi s Supervizorjem ni elementov nezakonitosti.«

Aplikacijo Supervizor je poudaril kot dosežek komisije v njegovem mandatu, saj se je obseg njenega delovanja povečal s 50 milijonov transakcij na približno 120 milijonov. Zaradi ugotovitev Supervizorja so na ljubljanski univerzi in njenih posameznih fakultetah pristojni začeli sprejemati pravilnike, ugotavljati, kako je z avtorskimi pogodbami in dodatki, posamezniki pa so celo začeli vračati nezakonito prejeti denar. »To je posledica delovanja komisije,« pravi Štefanec, ki pa ni odgovoril na vprašanje, zakaj niti leto dni po izbruhu afere s honorarji v komisiji še niso izvedli napovedane sistemske analize.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pojasnjuje, da ni sporno to, da je KPK pridobival številke transakcijskih računov fizičnih oseb, ampak način, kako jih je pridobival, saj je šlo za račune vseh posameznikov, ki so bili v bazi uprave za javna plačila (UJP). »Podatkov torej ni pridobival selektivno in osredotočeno na osebe, ki jih je nadziral v postopkih, ampak je šlo za splošno posredovanje računov vseh posameznikov iz navedene baze. Še več. Na ta način je pridobival ne samo račune tistih posameznikov, pri katerih postopkov iz svoje pristojnosti ni vodil, ampak tudi podatke tistih posameznikov, ki jih sploh ni bil pristojen obravnavati v nobenem postopku.«

KPK v konkretnih postopkih in zadevah, za katere je pristojen, lahko pridobiva osebne podatke posameznikov, ki jih potrebuje. V teh primerih je njihov nabor lahko celo precej širši. Toda hkrati je treba povprečnemu državljanu, ki ga komisija ne nadzira in ki ga ni niti pristojna nadzirati, zagotoviti, da komisija njegovih osebnih podatkov ne bo obdelovala, če jih sploh ne potrebuje. »KPK je bil v inšpekcijskem postopku večkrat pozvan, naj pojasni, za opravljanje katerih zakonitih nalog je pridobival račune vseh posameznikov, vendar tega ni nikoli izkazal. Prav tako tega ni izkazala nobena od odgovornih oseb, ki so jim bile izdane prekrškovne odločbe.« Poleg Štefaneca so to še nekdanji predsednik KPK Gorazd Klemenčič in generalna direktorica UJP Aleksandra Miklavčič.

Mojca Prelesnik marca lani, ko se je z objavo fizičnih oseb, prejemnikov javnega denarja, začela afera s honorarji, ki je odnesla tedanjo ministrico za izobraževanje, ni ugotovila kršitev. V čem se najnovejša odločba razlikuje od tedanje? Podatkov KPK ne bi mogla razkriti, če jih ne bi smela zbirati? »Supervizor deluje povsem enako in z enakimi javnimi podatki kot doslej. Pri prejemnikih izplačil iz javnih sredstev na podlagi avtorskih pogodb je KPK začel postopek preiskave, ki spada v njegovo pristojnost in je zakonito pridobil njihove osebne podatke. Ker je šlo za porabo javnega denarja, jih je tudi lahko objavil. V drugem primeru pa je šlo za paketno, neselektivno pridobivanje računov vseh posameznikov. KPK je torej razpolagal z računom vsakega Slovenca, ki je prejel ali dal državi najmanj en evro. Težko si predstavljam, da se kakšen državljan, ki je v delovnem razmerju – tako v javnem kot v zasebnem sektorju – ni znašel v tej bazi KPK.«

Postopek proti KPK in UJP so sprožili v odvetniški družbi Pirc Musar. »UJP je, kot se je pokazalo, komisiji osebne podatke posredoval brez omejitev, KPK pa jih je, čeprav je vedel, da za njihovo obdelavo nima zakonskega temelja, obdeloval in na koncu javno objavil,« pravi odvetnica Nataša Pirc Musar in dodaja, da bi morala informacijska pooblaščenka v primeru ugotovitve nezakonitosti odrediti potrebne ukrepe.