Podpora reformi trga dela odvisna od odpovednih rokov

Delodajalci bodo pristali na najmanj 60 dnevni odpovedni rok. V nasprotnem primeru umaknejo podporo ZDR.

Objavljeno
25. februar 2013 16.04
Mario Belovič, notranja politika
Mario Belovič, notranja politika

Odpovedni roki, kvote za agencijsko delo, odpravnine ob upokojitvi, višina nadomestila za brezposelne ter začasna in občasna dela za brezposelne še vedno burijo duhove med sindikati in delodajalci, zato dogovora med njim (še) ni.

Časa za to je vse manj, saj bo državni zbor reformo na plenarni seji obravnaval v četrtek.

Po zadnjem kompromisnem predlogu, za katerega minister za delo Andrej Vizjak išče soglasje bi se odpovedni roki skrajšali na 60 dni (trenutno največ 120 dni); to pa je povsem nesprejemljivo za sindikate, ki so »negativno presenečeni nad današnjim zapletom.«

Predstavniki zaposlenih so prepričani, da je načrtovani poseg v odpovedne roke prevelik, zato zahtevajo, da ti trajajo najmanj 90 dni. Generalni sekretar sindikalne centrale Pergam Jaka Počivavšek pravi, da jih najbolj moti to, da minister in vlada vztrajata pri visokih kvotah za agencijsko delo, pa tudi pri prekratkih odpovednih rokih, prenizkih nadomestilih za brezposelne in začasnih in občasnih delih, ki bi jih lahko opravljali tudi upokojenci. »Naše zahteve so jasne; vsebine reforme, ki uvaja večjo konkurenčnost, je treba nadomestiti tudi z ukrepi, ki prinašajo večjo varnost za delavce,« pred jutrišnjimi pogajanji pravi Počivavšek.

Nezadovoljni so tudi delodajalci, čeprav zaradi diametralno nasprotnih razlogov; po njihovem so odpovedni roki, ki jih predlagajo sindikati, predolgi. »Za takšen dogovor nimam mandata svojih članov in če bo pri tem ostalo, bomo odstopili od pogajanj o reformi. Če bo to uveljavljeno, mi lahko moji člani upravičeno dajo knjižico,« pravi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer. Delodajalci bi odpovedne roke skrajšali celo na 30 dni, pripravljeni pa bi bili sprejeti Vizjakov predlog o 60 dneh.

Po današnjih pogajanjih ostaja med drugim odprto tudi vprašanje kvot za agencijsko delo, višina odpravnine ob upokojitvi ter začasna in občasna dela za upokojence. Socialni partnerji bodo pogajanja nadaljevali jutri opoldne, ministrstvo za delo pa bo na podlagi razprave pripravilo nove amandmaje; tudi glede odpovednih rokov, agencijskega dela in pa o tem, kdaj naj bi posamezne vsebine reforme in tudi reforma sama sploh začela veljati.

Poslanci bodo reformo na izredni seji obravnavali v četrtek, večinsko podporo reformi - če bo ta uskaljena s socialnimi partnerji - pa so obljubili tako poslanci koalicije kot opozicije. Glasovanje o reformi, s tem pa njena zakonska uveljevitev, je tako predvideno za začeten naslednjega tedna, najverjetneje 5. marca.