Tj.L./El.M./Ma.K./STA
Ljubljana - V državnem zboru se danes začenjajo prve predstavitve in zaslišanja ministrskih kandidatk in kandidatov, ki jih DZ v potrditev predlaga mandatar za sestavo nove vlade Borut Pahor. Danes so se pred pristojnimi delovnimi telesi predstavile tri kandidatke za ministrico in trije kandidati za ministre. Odbor DZ za kulturo, šolstvo, šport in mladino je po zaslišanju kandidata za šolskega ministra Igorja Lukšiča podprl s 14 glasovi za in petimi proti. Odbor DZ za finance in monetarno politiko je z 10 glasovi za in štirimi proti podprl predstavitev Franca Križaniča s področja ministra za finance. Odbor za obrambo je z osmimi glasovi za, dvema vzdržanima in enim proti podprl predstavitev kandidatke za ministrico za obrambo Ljubico Jelušič. Odbor DZ za kulturo, šolstvo, šport in mladino je s 13 glasovi za in petimi proti podprl Majdo Širca Ravnikar za ministrico za kulturo. Tudi kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je uspešno prestal "zaslišanje" pred pristojnim parlamentarnim delovnim telesom. Večina članov odbora je namreč predstavitev kandidata, ki je sicer napovedal vzdrževanje ravnotežja med socialno in tržno dimenzijo, ocenila kot ustrezno. Odbor DZ za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je z 11 glasovi za in nobenim proti predstavitev Zlate Ploštajner, kandidatke za ministrico brez resorja, odgovorno za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ocenil kot ustrezno.
Kot prvi se je ob 9. uri pred odborom za finance in monetarno politiko predstavil kandidat za ministra za finance Franc Križanič. Ob isti uri se je na odboru za kulturo, šolstvo, šport in mladino začelo zaslišanje ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča. Kandidatka za ministrico za obrambo Ljubica Jelušič se je odboru za obrambo predstavila ob 12. uri, ob isti uri pa je pred odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino stopila tudi kandidatka za kulturno ministrico Majda Širca.
Kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je bil pred odborom za delo, družino, socialne zadeve in invalide, zaslišan ob 15. uri. Ob isti uri pa se je pred odborom za lokalno samoupravo in regionalni razvoj začelo tudi zaslišanje ministrice brez resorja, odgovorne za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Zlatke Ploštajner.
Po poslovniku DZ predsednik posameznega delovnega telesa takoj, najkasneje pa v 48 urah po predstavitvi kandidata za ministra, pošlje predsedniku DZ in predsedniku vlade mnenje, ki ga je delovno telo sprejelo o predlaganem kandidatu.
Predsednik vlade lahko najkasneje v treh dneh po prejemu mnenja delovnega telesa umakne predlog kandidature za ministra, v takem primeru pa lahko hkrati predloži novo kandidaturo. Če se bo Pahor vsaj za kandidate, ki bodo zaslišani v torek, sredo in četrtek, tej pravici odrekel, bo, kot je v petek na kolegiju predsednika DZ povedal Pavel Gantar, DZ v petek lahko izvedel izredno sejo, na kateri bo odločal o listi kandidatov kot celoti.
Odbor predstavitev Ploštajnerjeve ocenil kot ustrezno
Odbor DZ za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je z 11 glasovi za in nobenim proti predstavitev Zlate Ploštajner, kandidatke za ministrico brez resorja, odgovorno za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ocenil kot ustrezno.
Ploštajnerjeva je med drugim poudarila, da so pokrajine nujno potrebne, saj bi olajšale decentralizacijo države, ki je pri takšni raznolikosti občin, kot je v Sloveniji, velikokrat otežena. Prepričana je tudi, da bi pokrajine prinesle nove razvojne priložnosti.
Njeno osebno stališče, katere pokrajine in koliko bi jih ustanovili, po njenem mnenju ne more biti merodajno; pomembno je, da se o teh vprašanjih, kot tudi o vprašanjih pristojnosti in virih financiranja, takoj nadaljuje strokovno političen-dialog. Marsikaj je bilo namreč narejeno, pripravljena so tudi gradiva, ki lahko služijo kot izhodišče za iskanje izboljšav in novih možnosti, je pojasnila.
Kot pri občinah se Ploštajnerjeva tudi pri pokrajinah zavzema za avtonomnost finančnih virov, ki jih lahko usmerjajo v lasten razvoj, po drugi strani pa tudi za upoštevanje načela solidarnosti. Že med obstoječimi razvojnimi regijami namreč obstajajo velike razlike, zato bo tudi tu obstajal nekakšen mehanizem finančne izravnave med bolj in manj razvitimi regijami, da jih bo mogoče izkoristiti kot instrumente regionalnega razvoja.
Ker je kar nekaj članov odbora tudi županov, so pri vprašanjih ministrski kandidatki izhajali tudi iz svojih izkušenj, Ploštajnerjevi pa priznavali, da je dobra poznavalka razmer.
Napovedala je še, da bo pri prenosu pristojnosti na občine zagovarjala načelo, da resorji na občine ne bodo prenašali obveznosti brez virov. Pri črpanju evropskih sredstev pa je potrebno maksimalno izkoristiti vse, kar je mogoče.
Svetlik prestal zaslišanje pred pristojnim odboromTudi kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je uspešno prestal "zaslišanje" pred pristojnim parlamentarnim delovnim telesom. Večina članov odbora je namreč predstavitev kandidata, ki je sicer napovedal vzdrževanje ravnotežja med socialno in tržno dimenzijo, ocenila kot ustrezno.
Svetlikovo predstavitev je podprlo devet članov odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, proti pa so glasovali trije.
Kot je ministrski kandidat pojasnil v svoji predstavitvi, je vloga ministrstva za delo, družino in socialne zadeve vzdrževanje dinamičnega ravnotežja med socialno in gospodarsko-tržno dimenzijo ter skrb za socialno reprodukcijo. Treba je poskrbeti za ravnotežje med proizvodnjo in porabo ter med svobodo in varnostjo oziroma zagotavljati "varno prožnost", poudarja Svetlik.
Med prioritetami in cilji ministrstva v prihodnjem mandatu je Svetlik izpostavil povečanje stopnje zaposlenosti, ki sicer presega evropsko povprečje, a še vedno zaostaja za cilji Evropske unije. Po njegovih besedah je treba zlasti povečati stopnjo aktivnosti starejšega prebivalstva, ki je izrazito nizka.
Poleg tega pa je treba v sistem reguliranega dela deloma "potegniti" tudi oblike dela, ki so danes neregulirane, denimo študentsko delo. Hkrati si je treba prizadevati tudi za bolj kakovostno delo, po aktivnosti smo namreč Slovenci v samem evropskem vrhu, pravi kandidat za ministra.
Aktivna politika zaposlovanja v Sloveniji je sicer načeloma dobro oblikovana, a je manjša kot bi lahko bila, opozarja Svetlik. Delež brezposelnih, vključenih v programe aktivnega zaposlovanja je namreč močno padel pa tudi delež BDP za te programe je po njegovem mnenju prenizek.
Kandidat za ministra je prepričan, da je prožnost zaposlovanja v Sloveniji visoka. Obstajajo sicer rezerve v večjih možnostih odpuščanja in zaposlovanja, a ob tem je treba zagotoviti, da se socialna varnost ne bo znižala. Zato je treba med drugim zagotoviti izdatnejše socialne pomoči in denimo vlagati v vseživljenjsko izobraževanje.
Sedanji sistem socialnih transferjev je sicer po Svetlikovem mnenju relativno uspešen, kar kaže 12-odstotna stopnja tveganja revščine, ki jo socialni transferji razpolovijo. A to po besedah kandidata za ministra ne pomeni, da bi smeli biti zadovoljni, saj bo glede na spremenjene gospodarske razmere verjetno nujna ponovna ocena mehanizmov, ki zagotavljajo minimalno socialno varnost prebivalstva.
Sistem zagotavljanja socialnega minimuma je sicer po Svetlikovem mnenju kompliciran in omogoča zlorabe, zato je potreben večji nadzor skozi ustrezen informacijski sistem in evidenca vseh transferjev na enem mestu. Svetlik se zavzema tudi za uvedbo nekaterih novih storitev oziroma nadgraditev starih, kot so pomoč na domu, osebna asistenca in dolgotrajna oskrba. Ministrski kandidat tudi ugotavlja, da učinki pokojninske reforme na dolgi rok ne zagotavljajo socialne reprodukcije. Zato bo kratkoročno nujno treba popraviti najnižje pokojnine, dolgoročno pa na tem področju ukrepati. Treba bo namreč rešiti vprašanje zaostrovanja polnjenja pokojninske blagajne, saj bo na dolgi rok sredstev za vzdrževanje pokojnin na sedanji ravni zmanjkalo.
Odbor za kulturo podprl Majdo Širca RavnikarOdbor DZ za kulturo, šolstvo, šport in mladino je s 13 glasovi za in petimi proti podprl Majdo Širca Ravnikar za ministrico za kulturo. Ta je opozorila, da je intelektualno delo kulturnih ustvarjalcev v Sloveniji premalo priznano in vse bolj podvrženo trgu. "
Treba bo uvesti mehanizme, ki bodo omogočali varno ustvarjanje," je poudarila.
Širca Ravnikar se bo, kot je dejala, zavzemala za izboljšanje položaja kulture. V kriznem času, času "suhih krav", bo po njenih besedah treba iskati, poleg približno 18 milijonov evrov proračunskih sredstev, tudi druge vire. Te vidi predvsem v evropskih strukturnih skladih.
"Kultura ne sme biti strošek," je poudarila, ob čemer pa si "ne želi delitve med elitno in množično kulturo oziroma izključevanja ene ali druge".
V svoji predstavitvi se je dotaknila več področji. Med drugim je napovedala spremembe na področju kinematografije, iskanje rešitev na področju izdajanja knjig, digitalizacijo arhivskih gradiv in podporo ljubiteljski kulturi.
Kandidatka za kulturno ministrico je na zaslišanju med prioritetami svojega dela na področju medijev navedla spremembo zakona o medijih, spremembo zakona o RTVS in ureditev statusa STA. Med glavnimi koordinatami vodenja medijske politike vidi zavzemanje za novinarsko avtonomijo in umik politike iz medijev. Sprememba zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je po besedah Širce potrebna zato, ker nacionalna televizija ne sme biti politično podrejena oblasti, ampak mora služiti javnosti. Tudi višina RTV prispevka po njenem ne bi smela biti odvisna od politične volje trenutne oblasti, organi upravljanja pa bi morali biti neodvisni in strokovni. Ob tem pa je Širca podarila, da je treba spremembe izvesti ne samo s političnim, pač pa tudi širšim soglasjem in po predhodno opravljeni javni razpravi.
Zakon o medijih je treba po besedah kandidatke za ministrico za kulturo popraviti predvsem v delu, ki se nanaša na pravico do odgovora in popravka. Trenutno ureditev namreč po njenem medije preveč utesnjuje, zato je treba najti boljšo rešitev. Treba je zagotoviti tudi bolj pravično delitev pomoči medijem iz medijskega sklada. Sedanja delitev namreč ni transparentna, prav tako pa je politično motivirana, je povedala Širca. Po njenem tudi ni prav, da medijski denar dobijo mediji, ki so blizu oblasti in mediji, ki izkazujejo dobičke.
Po prepričanju Širce je treba s popravki zakona o medijih urediti tudi položaj svobodnih novinarjev in zaščititi novinarje, ki so žrtev temeljne spremembe uredniške politike.
Glede sprememb statusa Slovenske tiskovne agencije (STA) pa je Širca povedala, da ga je treba urediti zato, ker njen pravni status že vse od osamosvojitve "ni bil dovolj dobro reguliran. Strokovna javnost bo zagotovo znala odgovoriti, kakšna bi bila prava ureditev - ali je to zavod, ali javna agencija, ali kaj drugega. Načinov možnih ureditev je dovolj," je dejala. Po njenem prepričanju je treba agencijo tudi "optimizirati in bolj razvojno usmeriti".
Odbor za obrambo podprl Jelušičevo Odbor za obrambo je z osmimi glasovi za, dvema vzdržanima in enim proti podprl predstavitev kandidatke za ministrico za obrambo Ljubico Jelušič. Ta je v okviru predstavitve svojega programa med drugim dejala, da bo v primeru, če se bodo dokazala nesprejemljiva ravnanja v postopku nabave oklepnikov 8X8, moralo priti do revizije postopka.
Ob tem je poudarila, da so osemkolesniki najbrž tisto, kar bomo prej ali slej "morali dobiti". Kot je dejala, si bo prizadevala, da ne bi prišlo do situacije, ko bi bilo življenje vojakov ogroženo zaradi njihove neustrezne opreme. Jelušičeva je med drugim napovedala tudi "racionalizacijo" upravnega dela na ministrstvu za obrambo.
Sredstva v BDP za vojsko bi kandidatka za ministrico zmanjšala na 1,5 odstotka. Na vprašanje, ali bi zamenjala načelnika generalštaba Albina Gutmana, še ni želela odgovoriti, morebitnega vstopa Hrvaške v zvezo Nato pa se veseli.
Jelušičeva je v uvodni predstavitvi programa dejala, da se zavzema za premišljene in postopne spremembe. Med temi je omenila strukturno preoblikovanje Slovenske vojske (SV), širjenje sistema zaščite, reševanja in pomoči ter kadrovsko sanacijo v vojski in upravnem delu ministrstva za obrambo.
Kot je dejala, si bo prizadevala za krepitev domoljubja, prostovoljstva in solidarnosti. Izhodišče strategije obrambne politike vidi v tem, da mora biti sistem nacionalne varnosti enako dostopen vsem državljankam in državljanom ter prebivalcem v državi. Poudarila je, da bo skušala najti tudi ravnotežje med nacionalna obrambo in pričakovanji mednarodnega okolja.
Opozorila je na kadrovsko pomanjkanje v stalni sestavi in pogodbeni rezervi SV. Kot je poudarila, bo treba vzpostaviti sistem, po katerem bi zadrževali in še pridobivali dobre kadre, pa tudi sistem, ki bo primerno poskrbel za tiste kadre, "ki so odveč".
Kandidatka za obrambno ministrico je spomnila, da je bila v času kampanje za vstop v Nato na strani, ki se je zavzemala za vstop, zato meni, da se tudi s političnega stališča po njenem mnenju prav, da je Slovenija v tej organizaciji. Poleg tega, kar Slovenija že počne v Natu, pa je politični pomen članstva tudi v zgledu drugim kandidatkam za članstvo, je prepričana.
V odnosih z ZDA se bo Jelušičeva, kot je napovedala, zavzemala za ohranitev tesnega odnosa tudi na območjih, kjer se nahaja njihova vojska. Sicer pa meni, da smo lahko ZDA zelo hvaležni, saj se je tam šolalo veliko slovenskih častnikov in častnic.
Odbor za šolstvo podprl Lukšiča Parlamentarni odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino je po zaslišanju kandidata za šolskega ministra Igorja Lukšiča podprl s 14 glasovi za in petimi proti. Lukšič je v svoji predstavitvi poudaril, da verjame v javno šolstvo, ki je po njegovo edino lahko pravično v smislu zagotavljanja dostopnosti.
Branko Grims in
Aleksander Zorn (oba SDS) sta koalicijskemu sporazumu v delu, posvečenem šolstvu, sicer očitala, da je preveč splošen, Zorn pa je poleg tega menil, da bodo napovedane spremembe terjale še enkrat več sredstev.
Lukšič je v odgovoru pojasnil, da je omenjeni sporazum namenoma bolj splošne narave in da "
je prav, da se vsi lahko v njem prepoznajo".
Med izhodišča svojega programa je kandidat za ministra izpostavil čim večjo vključenost otrok in mladostnikov v vrtce in šole. Prav tako Lukšič razmišlja o podaljšanju mandata ravnateljem, združevanju predmetov v osnovnih šolah ter omejitvi "
eksperimentiranja" pri zunanjih preverjanjih znanja. Napovedal je tudi pripravo bele knjige za področje šolstva.
Uvodoma je Lukšič spomnil, da velja šolsko polje za ideološko neobremenjeno in nevtralno. Zato je napovedal, da bo funkcijo podpredsednika SD opravljal le še do bližnjega kongresa stranke, na katerem ne bo kandidiral za nobeno funkcijo.
Odbor za finance podprl ministrskega kandidata Križaniča Odbor DZ za finance in monetarno politiko je z 10 glasovi za in štirimi proti podprl predstavitev Franca Križaniča s področja ministra za finance kot ustrezno. Med ukrepi zoper finančno krizo je predlagal razvojni preobrat, ki naj bi zagotovil povečanje konkurenčnosti in izvoza, verjetno bo treba spodbuditi tudi nekatere infrastrukturne projekte.
Če bo zaradi finančne krize prišlo do velikega padca povpraševanja, potem je Križanič kot glavni ukrep predlagal pospešitev tistih investicijskih projektov, ki jih je pripravila še dosedanja vlada, torej gradnjo dodatnega avtocestnega programa, sanacijo železnic, izvedbo nekaterih energetskih projektov.
Če pa kriza ne bo tako globoka in hitra, potem je glavni ukrep razvojni preobrat s financiranje razvojnih aktivnosti slovenskega gospodarstva, je v predstavitvi pogledov in stališč dodal Križanič. Ne moremo locirati nacionalnega šampiona, spodbudili bomo rast inštitutov in razvojnih centrov pri večini pomembnejših slovenskih podjetij, je napovedal. Končni rezultat bo po njegovih besedah povečanje konkurenčnosti in izboljšanje izvoza, da bo imela Slovenija presežek v zunanjetrgovinski menjavi, vnovič postala neto kreditor tujine in imela presežek v javnih financah.
Razvojni preobrat bi lahko dosegli s prerazporejanjem sredstev znotraj proračuna, je menil Križanič. Kot je pojasnil, je hitra gospodarska rast v preteklem obdobju ob enakih davčnih stopnjah omogočila krepko povečevanje javnofinančnih prilivov. Ti so v povprečju beležili osemodstotne letne stopnje rasti, v zadnjem letu celo 12-odstotne. To daje možnosti za določeno prerazporejanje sredstev znotraj proračuna, ne da bi ogrozili standard na nekaterih področjih, ki morda niso tako pomembna, je menil.
Sam je sicer prepričan, da bo krizo mogoče zelo hitro prebroditi. Z izvajanjem novele zakona o javnih financah, ki ga je DZ sprejel prejšnji teden, bo mogoče preprečiti krčenje kreditne aktivnosti bank, z rebalansom državnega proračuna pa kreniti tudi v preprečevanje vpliva t.i. drugega vala finančne krize, torej da bi krčenje naročil povzročilo povečevanje brezposelnosti in padec standarda. To bomo preprečili, je napovedal Križanič.
Med cilji do konca mandata je napovedal še zvišanje minimalne plače na približno 1000 evrov, uvedbo tedenskih vinjet, spremembe v proračunskem načrtovanju, postopno zvišanje splošne davčne olajšave pri dohodnini ter učinkovitejše črpanje evropskih sredstev.
Franc Križanič na zaslišanju odbora za finance
Igor Lukšič na zaslišanju odbora za šolstvo
Majda Širca na zaslišanju odbora za kulturo
Ljubica Jelušič na zaslišanju na odboru za obrambo
Ivan Svetlik je uspešno prestal "zaslišanje" pred pristojnim parlamentarnim delovnim telesom