Pogled na bisere s tridesetih oken

»Bistvo zelenih oken je na nevsiljiv način opozoriti na izjemnost krajev in privlačnih lokalnih točk.«

Objavljeno
26. september 2016 18.38
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Radeče - Slovenija bo ob svetovnem dnevu turizma postavila trideset zelenih oken, s katerih se odpira pogled na manj znane znamenitosti njenega podeželja. Ni naključje, da bo osrednje okno danes odprto v gozdnem predelu Jatne na Magolniku, v radeški občini, kjer gozd pokriva dve tretjini ozemlja. V njegov okvir so ujeli razgled na ostaline gradu Ostrovrharjev.

Na vrhu Jatne, kjer se stikata Posavsko hribovje in Dolenjsko gričevje, bodo danes odkrili tudi skulpturo Ajdovske deklice in odprli razstavo tridesetih zelenih oken po vsej državi: od slovenjgraških, od koder se vidi na Pohorje, prek kranjskogorskih s pogledom na Julijske in dobrovniškega, v katerem odseva Bukovniško jezero, do Skozna, naravnega mostu na robu Trnovskega gozda, kjer nese pogled do Jadrana.

Okna so variacije na različne teme, pravi Jože Prah z Zavoda za gozdove Slovenije in koordinator akcije odpiranja zelenih oken: »Ideja ni novost. Več kot dvajset let jih že uporabljamo v pedagogiki, pozna jih vsa Evropa, tudi v Sloveniji so že stalnica. Bistvo je, na nevsiljiv način opozoriti na izjemnost krajev in privlačnih lokalnih točk.« A zanimivo je, da teh tudi domačini na podeželju ne poznajo najbolje. Zato pa projekt zelenih oken promovira pogled, ki neukim obiskovalcem ostaja skrit: mlin na Muri si bo danes mogoče ogledati s povsem nove perspektive - z ležalnika na brodu čez reko, v Razkriškem kotu ponujajo pogled na svet iz zemljanke, v Žički kartuziji soočenje s preteklostjo, pred vitanjskim Ksevtom pa s prihodnostjo ...

Večina zelenih oken je iz lesa, nekatera imajo pravo umetniško vrednost, druga, kakor na velenjski Vinski gori, so obdržala celo polknice, ena stojijo na stebrih, druga so samostoječa, tretja spet visijo na drevju. »Domišljija ljudi na podeželju je neizčrpen kapital za razvoj turizma«, je prepričan Prah.

Turizem, pravi Peter Misja, predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS), niso le slovenske gorske in obmorske občine, ki ustvarjajo največ nočitev in BDP, a tudi 14 odstotkov odpadkov, ampak je turizem tudi podeželje z bogato naravno dediščino. Projekt zelenih oken, ki jih bodo simbolično odpirali danes ob 17. uri, zajema bistvo letošnje svetovnoturistične tematike: kako narediti turizem univerzalno dostopen, da bo obenem prijazen in odgovoren do narave, okolja in ljudi? Zeleni turizem je tisti, ki ponuja navječ možnosti za razvoj. Zato letošnje praznovanje poteka v sodelovanju z Zavodom za gozdove, TZS pa je tudi sicer popolnila organizacijsko strukturo: vanjo je vključenih že okrog 10.000 posameznikov in 340 društev, med katera TZS letno prek razpisa razdeli 140 tisočakov.