An.B./Sp.K/Ti. Kr./STA
Ljubljana - Podatki o finančnih pogojih, dinamiki plačil in ceni za posamezno enoto cepiva, ki so vsebovani v pogodbi o dobavi cepiva proti novi gripi, po navedbah informacijskega pooblaščenca ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Kot pojasnjuje v danes izdani odločbi, gre za podatke o porabi javnih sredstev. Vsakdo, ki želi skleniti pogodbo z državo, se mora po navedbah pooblaščenke podrediti posebnemu načinu sklepanja pravnih poslov. Ponudniki pa se morajo že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v pogodbi, ki jo sklepajo z državo.
Vpogled možen le v del pogodbe
Informacijska pooblaščenka tako dovoljuje delni vpogled v pogodbo med farmacevtsko družbo GSK, ministrstvom za zdravje in Zavodom RS za blagovne rezerve. Za določen del pogodbe pa pooblaščenec ugotavlja, da predstavlja poslovno skrivnosti. Vpogled je možen v delu, kjer prevlada javni interes oz. ko gre za informacije, ki so javne že na podlagi zakona.
Poslovne skrivnosti v skladu z zakonodajo EU tako ne morejo predstavljati sestavine zdravila, ki mu je Evropska agencija za zdravila izdala dovoljenje za promet in ki jih vsebuje evropsko javno poročilo o oceni zdravila. Prav tako ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti podatki o finančnih pogojih, dinamiki plačil in ceni za posamezno enoto cepiva, ki jo bo organ plačal iz javnih sredstev. Zgolj podatek o skupni pogodbeni vrednosti namreč ne omogoči takšnega nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter smotrna poraba javnih sredstev.
Posamezniki, ki se odločajo o cepljenju ali so se že cepili, imajo tudi pravico do celovitih in popolnih informacija o tem, ali je cepivo varno ter kakšne obveznosti in odgovornosti je po pogodbi o dobavi cepiva prevzela država.
Interes javnosti močnejši
"Vprašanje, kakšno odgovornost je država prevzela na tako pomembnem področju, kot je področje javnega zdravja, nikoli ne more biti izven javnega interesa, tudi zato ne, ker ta odgovornost lahko povzroči nove finančne posledice za državni proračun, torej porabo javnega denarja," je zapisano v odločbi informacijske pooblaščenke. Po njegi oceni je tako interes javnosti za razkritje informacij, ki se nanašajo na varnostno tveganje in odpoklic cepiva, jamstva, odgovornosti za cepivo in odškodnine ter omejitve odgovornosti, močnejši od zasebnopravnega interesa gospodarske družbe, da te informacije varuje kot poslovno skrivnost.
Informacijska pooblaščenka je tako ugodila pritožbi novinarja POP TV Jureta Bračka zoper odločitev ministrstva za zdravje, ki je zavrnilo njegovo zahtevo za vpogled v nekatere podatke iz pogodbe o dobavi cepiva proti novi gripi, saj naj bi predstavljali poslovno skrivnost. Po pojasnilih omenjene farmacevtske družbe bi jim bila z razkritjem podatkov povzročena nenadomestljiva škoda.
GSK napovedal vložitev tožbe
Borut Zajc iz odvetniške pisarne Avbreht, Zajc & partnerji, ki je pravni zastopnik GSK, je za napovedal vložitev tožbe na upravno sodišče. Kot je dejal, so odločbo prejeli danes in je še ne more podrobneje komentirati.
Ministrstvo bo ravnalo v skladu z odločitvijo
Ministrstvo je že pred dnevi napovedalo, da bodo ravnali v skladu z odločitvijo informacijske pooblaščenke. Bo pa morala, kot je dejal minister Borut Miklavčič, informacijska pooblaščenka prevzeti del odgovornosti v primeru, če bo družba GSK vložila tožbo zaradi razkritja zaupne pogodbe.
Minister je danes dejal, da nima nikakršnega zadržka glede razkritja podatkov, ki ga je dovolila informacijska pooblaščenka. Odločbe še nima, je povedal. Obenem pa je vnaprej zagotovil, da bodo razkrili vse tiste podatke, za katere pooblaščenec pravi, da jih morajo. Z ministrstva so kasneje sporočili, da bodo pogodbo, kot to določa odločba informacijske pooblaščenke, pokazali v roku 30 dni. To je tudi zakonski rok, v katerem GSK lahko sproži upravni spor.
V četrtek so z ministrstva sporočili tudi, da bo pogodba z dobaviteljem cepiva proti novi gripi spremenjena. Miklavčič se je namreč z vodstvom podjetja dogovoril o zmanjšanju števila dobavljenih doz cepiva za 30 odstotkov, torej za 240.000 doz. Sicer pa je Miklavčič v zvezi z varnostjo cepiva danes pojasnil, da je bilo v Evropi s tem cepivom cepljenih nekaj deset milijonov ljudi in zaenkrat še ni niti enega odškodninskega zahtevka. Cepivo, ki je v Sloveniji, je "v rezervi" za primer, če bi se val gripe ponovil. Pogodba pa po njegovih besedah vsebuje tudi dogovor o prilagoditvi cepiva, če se virus menja.