Tiskane izdaje
Kakšne so značilnosti potresa v osrednji Italiji v sredo? Kaj je značilnost tega območja, glede na to, da gre za že tretji močnejši potres na istem območju?
To je potresno območje, ker je na stiku Jadranske in Afriške plošče, ki se premikata. Nakopičena elastična energija na njunem stiku se občasno sprosti in razširja kot seizmični valovi v vse smeri. Temu naravnemu pojavu pravimo potres. Nekateri potresi so tako močni, da povzročijo tudi poškodbe.
Kar je povezano tudi z globino žarišča ...
Kakšni so učinki potresa na površju, je tesno povezano tudi z globino žarišča in v tem primeru je bil potres bolj plitev. Zaradi tega je bilo tudi ožje nadžariščno območje močno poškodovano.
Kako bi lahko zmanjšali škodo v teh primerih? Gre za stara mesta, ki se zaradi načina gradnje hitreje zrušijo.
Delujemo lahko le preventivno, s protipotresno gradnjo. Pri tem moramo upoštevati predpise, ki veljajo za posamezno območje.
V Italiji je bilo veliko objektov, ki so bili stari sto ali več let. Grajeni so bili iz kamna, opeke, redkokje so bili ustrezno ojačani. To se je dobro videlo tudi pri poškodbah na zgradbah, v prostorih so se porušile stene, deli stavb … in v takem primeru je precej manj možnosti za preživetje. Bistvo potresno odporne gradnje je prav to, da varuje človeška življenja.
Takšni potresi, kot je bil sredin, so sicer pogost, skoraj vsakdanji pojav, le da se dogajajo pod morjem in jih ne čutimo?
Potresov z magnitudo šest ali več je približno od sto do stopetdeset na leto. Večina med njimi se zgodi pod morskim dnom oziroma daleč od naseljenih mest in jih ljudje ne čutijo, ali pa so zelo globoki. Žal se nekaj potresov zgodi tudi v bližini mest in ti lahko povzročijo razdejanje.
Ta potres so čutili tudi pri nas, in sicer v višjih stavbah.
Seveda, to je bil zelo močan potres. Potresno valovanje se širi v vse smeri od žarišča potresa; močnejši je potres, dlje ga bomo lahko čutili. V Sloveniji so ga čutili predvsem v višjih nadstropjih, saj je bilo nihanje tal pri nas že šibkejše. V višjih nadstropjih so to nihanje čutili, ker zgornji deli zgradb bolj zanihajo kot spodnji. Kot bi narobe obrnili nihalo. Iz Slovenije smo dobili kar velik odziv ljudi, da so potres čutili.
Kako smo potresno ogroženi?
Tudi v Sloveniji imamo pogosto potrese, na leto jih zabeležimo več tisoč. Večina je zelo šibkih in jih ljudje ne čutimo, nekaj deset je takih, ki jih. Vsake toliko časa nastajajo močnejši potresi, tudi takšni, ki na objektih povzročijo škodo. Niso pa tako pogosti, kot so v Evropi, denimo, v Italiji, Grčiji, Turčiji.
Kateri potresi so bili
