Tiskane izdaje
Maribor, Ljubljana – Računsko sodišče v nedavni reviziji področja pokopališke in pogrebne dejavnosti ugotavlja, da je bila vlada povsem neučinkovita pri njunem reguliranju. Zaradi neustreznega zakona iz leta 1984 prihaja do različnih tolmačenj, ureditev in cen po občinah, ki imajo marsikje monopol nad izvajanjem pogrebne dejavnosti. Vlada je zdaj pohitela, a sprejela smernice, ki so v nasprotju s pričakovanji občin in GZS.
Gospodarsko ministrstvo pripravlja predlog novega zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju pokopališč, ki predvideva, da bo upravljanje pokopališč še naprej organizirana kot obvezna občinska gospodarska javna služba, pogrebna dejavnost pa ne bo več v domeni občin, temveč bo prepuščena prostemu trgu. Samo če trg ne more ustrezno zagotavljati določenih delov pogrebne dejavnosti, se lahko tudi ta še vedno organizira kot obvezna gospodarska javna služba.
Medtem ko zakon v pripravi občinam torej nalaga le upravljanje pokopališč, dobičkonosno pogrebno dejavnost pa prepušča prostemu trgu, si v občinah prizadevajo, da bi lahko le-to (izkope in zasutje grobov, pogrebno slovesnost v minimalnem obsegu ter izvajanje dežurne službe za prvi prevoz pokojnika) še naprej opravljala le javna podjetja, koncesionarji ali režijski obrati, odločitev o tem pa bi bila občinska.
»Pri podelitvi koncesije se srečamo s konkurenco ponudnikov in le najboljši, ki bodo ponudili kakovostne storitve za najnižje cene, bodo pri takšni podelitvi uspešni. V posameznih občinah pa se bodo lahko odločili tudi za izvajanje te dejavnosti prek javnega podjetja ali režijskega obrata, če bodo ugotovili, da s tem zadovoljujejo pričakovanja občanov,« so prepričane občine. Ob tem opozarjajo, da so za izvajanje pokopališke dejavnosti in za upravljanje pokopališč, ki v sedanjem zakonu nista ločena, v številnih občinah že podelili koncesije, ki jih občine ne bodo mogle razdreti brez plačila odškodnine. Ob številnih sproženih ustavnih presojah je tudi ustavno sodišče razsodilo, da sta obe dejavnosti neločljivo povezani in da ju zaradi pietetnih, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov ni mogoče prepustiti prostemu trgu.
Leo Kremžar, podpredsednik SOS, pojasnjuje: »Vsem občanom je treba zagotavljati pietetno službo, ki bo delovala za dobro občana, in ne po načelu dobička, ter poudariti javni interes pred interesi in lobiji zasebnikov. Gre za posebej občutljivo področje in ker gre za splošni javni interes, dejavnosti ni mogoče prosto prepustiti trgu.« Kremžar opozarja, da je nedopustno, da bi izvajalci pogrebnih storitev pri vsakdanjem delu zaradi težnje po dobičku lahko opravljali pogrebne slovesnosti s poljubnim številom pogrebcev, brez minimalne pogrebne opreme in infrastrukture za opravljanje te dejavnosti. »Svojci umrlih v trenutku potreba ne morejo narediti kakovostne primerjave storitev, saj se zelo redko srečujejo s tem povpraševanjem, v trenutku potrebe pa so tudi v občutljivem psihičnem stanju, ko praviloma niso sposobni delati primerjave cen in kakovosti storitev.«
Prosta konkurenca na trgu pogrebnih storitev bi prinesla tudi veliko neprijetnosti, predvsem pri izvajalčevem pridobivanju naročnikov in promociji svoje dejavnosti, menijo občine. Zato v SOS pričakujejo, da bo del pogrebne dejavnosti ostal v pristojnosti občin. Trgu bi prepustili tiste pogrebne usluge, ki »so in bodo, ne glede na zakonska določila, ostale tržna dejavnost (venci, rože, sveče, pevci)«. Predsednika vlade so skupaj z Zvezo občin, Zvezo mestnih občin in GZS pozvali, naj vlada novi zakon pripravi drugače, na podlagi dogovora z njimi. Kot so pojasnili na ministrstvu, bo osnutek predloga novega zakona februarja v javni obravnavi in takrat bodo imeli možnost posredovanje svoje pripombe.
Kot v reviziji ugotavlja računsko sodišče, je zakonska zmeda na področju opravljanja pogrebov in urejanja pokopališč vodila v različne opredelitve dejavnosti po občinah, pa tudi različne cene enakih storitev. Vlada je šele konec leta 2012 po tretjem opozorilu računskega sodišča sploh določila pristojno ministrstvo za to področje, ki bi moralo poskrbeti za novo zakonodajo, za kar je za skrajni rok določila 20. maj letos. Računskemu sodišču mora vlada do konca februarja tako predložiti odzivno poročilo z ukrepi.
Gospodarskemu ministrstvu pa računsko sodišče nalaga, naj določi pokopališke in pogrebne dejavnosti, ki bodo v obvezni pristojnosti občin, in tudi, katere storitve te dejavnosti vključujejo. Priporočilo, naj ministrstvo prouči možnosti sprememb zakonodaje tako, da se vsaj del pokopališke ali pogrebne dejavnosti lahko izvaja tržno, so na ministrstvu očitno upoštevali, za drugega, naj opredelijo nujne stroške pogreba, pa pravijo, da ga še proučujejo.
