Pogrebniki: »Nismo pohlepni dobičkarji!«

Nova ureditev pogrebne dejavnosti: Zasebni pogrebniki za prosto izbiro in konec občinskega monopola

Objavljeno
11. februar 2015 08.30
bsa/Žale
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Maribor – Nova ureditev pokopališke in pogrebne dejavnosti, s katero namerava vlada pogrebno dejavnost prepustiti prostemu trgu in tako prekiniti monopol, ki ga imajo v nekaterih občinah javna podjetja, že pred javno obravnavo dviga veliko prahu. Na nasprotovanje občin novemu zakonu so se odzvali na Obrtni zbornici Slovenije (OZS), kjer zahtevajo, da državljani za storitev, ki jo sami plačajo, lahko tudi sami izberejo izvajalca.

V nasprotju z občinskimi združenji v sekciji za pogrebno dejavnost obrtne zbornice podpirajo smernice novega zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti. Argumente, ki jih v svojem protestu zoper uvedbo načela prostega trga pri pogrebni dejavnosti navajajo občine, zavračajo kot neutemeljene in nesmiselne. Prav tako so se ostro odzvali na navedbe Lea Kremžarja iz Skupnosti občin Slovenije, da gre občinam pri prizadevanjih za ohranitev pogrebne dejavnosti v njihovi domeni za »javni interes pred interesi in lobiji zasebnikov«. »Oni sami so občinski in komunalni lobi, ki živi na račun monopola, tako da ljudi prisilijo v posel z njimi, saj jim druge izbire ne dopustijo,« je dejala predsednica odbora za pogrebno dejavnosti pri OZS Jožica Coif.

Tržno v večini občin

Občine zakonu, ki bi jim upravljanje pokopališč še naprej nalagal kot gospodarsko javno službo, donosno pogrebno dejavnost pa prepustil prostemu trgu, nasprotujejo z argumenti, da bi bili v boju zasebnikov za dobiček vprašljivi raven in pieteta pri izvajanju pogrebnih storitev ter da svojci v času izgube tako ali tako niso sposobni kakovostne primerjave cen in storitev. Zadrega bi po njihovem lahko nastala tudi pri izvajalčevem pridobivanju strank in promociji, zato se jim zdi najbolje, da pogrebna dejavnost ostane v domeni občin in njihovih izbranih koncesionarjev.

Zasebni pogrebniki so prepričani, da mora imeti plačnik storitev tudi možnost sam izbrati, kdo in kako bo zanj organiziral pogrebno slovesnost. »Izbira med več ponudniki tudi zagotavlja višjo kakovost in pieteto,« poudarja Andrej Benko iz OZS. Kot primer dobre prakse navajajo Avstrijo, Italijo, Nemčijo, letos novo zakonodajo uvaja tudi Hrvaška. Zasebni pogrebniki tudi pri nas delujejo že več kot 25 let, vsaj delno je ta dejavnost tržno urejena že v več kot polovici občin, med izjemami, kjer so občinska podjetja edini izvajalec, so še vedno Ljubljana, Tržič, Brežice, Jesenice, Novo mesto, Piran, Izola, Koper ...

»Ne hodimo cukat za rokav«

»Uporabnik naj za svoj denar odloča in izbira izvajalca, ne pa da je ta že vnaprej določen. Absurdno je trditi, da svojci niso sposobni izbirati,« meni Coifova, »v času interneta in različnih oblik oglaševanja ljudje niso neuki, nevešči in nemočni, da se ne bi znali pozanimati o ceni in kakovosti pogreba.« Pravi, da nekatera javna podjetja ponujajo poceni pogrebe, ki pa ne vključujejo nekaterih osnovnih storitev, s čimer uporabnik ni seznanjen. »Da bi bili všečni županom, počnejo neumnosti. S tem so popolnoma razvrednotili naš poklic.« Tudi pri oglaševanju v OZS ne vidijo nikakršnih zadreg. »Že ves čas oglašujemo po časopisih, lokalnih televizijah. Ko kdo umre, ne hodimo ljudi cukat za rokav, naj nas najamejo, ljudje nas sami poiščejo.«

»V boju za monopol nas poskušajo prikazati kot pohlepne dobičkarje, ki jim ni mar za pieteto. Dobiček zasebnikov je precej manjši od dobička javnih podjetij, tudi vso opremo in vozila smo morali kupiti sami, medtem ko jo javnim podjetjem kupijo občine. V takih primerih bi morala biti za občana storitev skoraj zastonj!« poudarja Benko. Pogrebniki opozarjajo, da državi po dvajsetih letih popolnega zanemarjanja ne bo uspelo v tako kratkem času pripraviti kakovostne nove zakonodaje o pokopališki in pogrebni dejavnosti. »Področje je treba postaviti povsem na novo, tudi glede upravljanja pokopališč, urediti nadzor, ki ga doslej sploh ni bilo, uvesti licence, vse to pa je velik zalogaj, ki bi se ga bilo treba lotiti bolj preudarno.«