Tiskane izdaje
Šmartno pri Litiji - Približno 400 pohodnikov se je danes udeležilo pohoda iz Litije na Tisje v šmarski občini, kjer je na božični večer pred 71 leti potekala prva prava bitka slovenskih partizanov z nemškim okupatorjem v takrat zasužnjeni Evropi. Za kratek kulturni porogram so na Tisju poskrbeli učenci in učiteljice iz podružnične osnovne šole Kostrevnica.
Župani so menda na slabem glasu
Zbrane je na Tisju pozdravil šmarski župan Milan Izlakar, ki se je za lepo zimske vreme spraševal, kdo jim ga je namenil: Bog, organizator pohoda Planinsko društvo Litija ali predsednik vlade Janez Janša. »Vesel sem, da pred tem mikrofonom sploh lahko še govorim. Spoštovani gospodje in drage dame: Fertig sem,« je župan Izlakar zaključil svoj kratki nagovor pohodnikom, iz katerega je bilo možno začutiti, da se prvi mož zaveda, kakšna usoda mu lahko sledi po nedavnih množičnih protestih po številnih slovenskih mestih. Litijski župan Franci Rokavec pa je zbranim povedal, da pohod združuje obe občini v spomin na slavno bitko in hkrati ugotovil, da so župani v zadnjih časih »bolj na slabem glasu«.
Slovenci smo se znali upreti okupatorju
Že zarana so se prvi pohodniki, kljub snegu in mrazu, podali na pohod na Tisje, kjer je 24. decembra leta 1941 potekala bitka vseh bitk v takrat zasužnjeni Evropi, ki je klečeplazila pred vsemogočnim italijanskim fašizmom in nemškim nacizmom. Takrat se je približno 100 partizanov pod vodstvom legendarnega komandanta Franca Rozmana Staneta in njegovih poveljniških tovarišev Dušana Kvedra Tomaža in Petra Stanteta Skale junaško uprlo takratnemu nemškemu okupatorju in jim prizadejalo težke izgube. Kakor so povedali domačini, se jih je večina morala izseliti, saj je besni okupator požgal celo vas. V bitki, ki je imela velik moralni vpliv, saj je pripomogla na širitev narodne in borbene zavesti v širši okolici, da dobro oborožen sovražnik le ni nepremagljiv, je padlo pet partizanov in več deset Nemcev. Partizani so se nato umaknili na Primskovo, kjer so se znesli nad italijanskim okupatorjem, nato pa je Drugi štajerski bataljon, sestavljen iz stiške, mokronoške in molniške čete, pred novim letom leta 1941., napadel še karabinerje na Turjaku.
